Z novelo se spreminjajo davčne stopnje za odmero dohodnine, določene s 122. členom Zakona o dohodnini, za davčni leti 2016 in 2017. Zvišuje se meja med drugim in tretjim davčnim razredom s sedanjih 18.960,28 EUR na 20.400,00 EUR neto letne davčne osnove ter ohranja nespremenjen dodatni, četrti davčni razred z davčno stopnjo 50 %, ki se uporabi pri neto letni davčni osnovi nad 70.907,20 EUR.


Slovenija je po podatkih Evropske komisije (Taxation trends 2014) po obremenitvi z davki in prispevki pod povprečjem Evropske unije, ki znaša 39,4 % bruto domačega proizvoda (BDP) za leto 2012 (Slovenija 37,6%). Vendar pa je iz podatkov o ekonomski strukturi davkov in prispevkov (davki na delo, davki na potrošnjo in davki na kapital) razvidno, da ekonomska struktura davkov ni najugodnejša z vidika konkurenčnosti. Davčni vijak je v Sloveniji nadpovprečen pri davkih na delo pri dohodkih višjih od približno 1,5 kratnika povprečne plače.


S predlogom sprememb se razbremenijo zavezanci z neto letno davčno osnovo nad 18.960,28 EUR, kar ustreza približno dohodku 1,5 povprečne plače.

V skladu z veljavno ureditvijo so bili zavezanci, ki so prejeli dohodek v višini okoli 1,5 – kratnika povprečne plače obdavčeni z davčno stopnjo 41 %, po predlogu pa se bo ta meja obdavčitve z navedeno davčno stopnjo (41 %) zvišala na 1,6 – kratnik povprečne place ob predpostavki, da zavezanec plačuje obvezne prispevke za socialno varnost od celotnega dohodka, ki se mu priznajo kot odbitna postavka, ter poleg splošne ne uveljavlja drugih olajšav. Po podatkih odmere dohodnine za leto 2013 ta sprememba zajema okoli 2 %, torej okoli 20.400 zavezancev. Zaradi progresivne lestvice dohodnine, se s premikom meje med drugim in tretjim davčnim razredom, neposredno vpliva tudi na vse zavezance, ki so v višjih dohodkovnih razredih. Posledično to pomeni, da bodo razbremenjeni vsi zavezanci z aktivnimi dohodki nad 1,5- kratnikom povprečne plače v RS (v primerjavi z davčno obremenitvijo v letu 2015). Na podlagi razpoložljivih podatkov dohodnine za leto 2013 se ocenjuje, da bo takih zavezancev skupno 114.740 oz. 12 % vseh zavezancev, ki jim je bila odmerjena dohodnina za leto 2013.


Ministrstvo za finance ocenjuje, da bo sočasna začasna sprememba meje med drugim in tretjim davčnim razredom in ohranitev četrtega davčnega razreda s stopnjo 50 %, ob upoštevanju podatkov odmere dohodnine za leto 2013 in ob nespremenjeni višini dohodkov zavezancev, imela nevtralen učinek na državni proračun. Ravno tako se ocenjuje, da predlog novele ne bo imel finančnih posledic za druga javno finančna sredstva.

Vlada s predlagano novelo ZUJF nadaljuje uresničevanje napovedi prestrukturiranja davčnih bremen, ki je nujno za povečanje konkurenčnosti gospodarstva. Sprememba davčnih stopenj za leti 2016 in 2017 je bila izbrana kot začasni ukrep zato, ker vlada namerava v tem času v sodelovanju s socialnimi partnerji in glede na javnofinančne možnosti ob koncu prehodnega obdobja odprave strukturnega primanjkljaja (do 2020) pripraviti nadaljnje davčne spremembe za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.



Zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2016 dalje.

Vir: vlada.si