Vlada RS je na svoji 63. redni seji, ki je potekala 13. novembra 2015, sprejela stališče Republike Slovenije do predloga izvedbenega sklepa Sveta o spremembi Odločbe Sveta 2009/791/ES in Izvedbenega sklepa Sveta 2009/1013/EU o dovoljenju Nemčiji in Avstriji, da še naprej uporabljata ukrep, ki odstopa od členov 168 in 168a Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost.

Republika Slovenija ne nasprotuje omenjenemu predlogu, ki se nanaša na izključitev pravice do odbitka davka na dodano vrednost na blago in storitve, ki se več kot 90-odstotno uporabljajo za neposlovne namene.

Člen 168 DDV Direktive določa, da ima davčni zavezanec pravico do odbitka DDV, obračunanega pri nakupih, opravljenih za namene njegovih obdavčenih transakcij. Člen 168a(1)DDV Direktive pa določa, da se DDV na izdatke, povezane z nepremičnino, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca in se uporablja v poslovne ali neposlovne namene, odbije samo za delež uporabe nepremičnine v poslovne namene davčnega zavezanca. V skladu s členom 168a(2) DDV Direktive lahko države članice uporabljajo to pravilo tudi pri izdatkih, povezanih z drugim blagom, ki je po njihovi opredelitvi del poslovnih sredstev.

Ukrep, ki ga izvajata Nemčija in Avstrija, odstopa od teh načel ter iz pravice do odbitka v celoti izključuje DDV na blago in storitve, ki jih davčni zavezanci več kot 90-odstotno uporabljajo za zasebne ali neposlovne namene, vključno z negospodarskimi dejavnostmi. Nemčiji in Avstriji je bil odobren ukrep odstopanja z Odločbo Sveta 2009/791/ES oziroma Izvedbenim sklepom Sveta 2009/1013/EU. Uporaba tega ukrepa je bila z Izvedbenim sklepom Sveta 2012/705/EU podaljšana do 31. decembra 2015.

Evropska komisija razume, da razmerje 90% proti 10% med neposlovno in poslovno uporabo še vedno predstavlja trdno osnovo za razvrščanje transakcij, na podlagi katere se lahko poslovno uporabo opredeli kot zanemarljivo. Posledično ta ukrep omogoča poenostavitev tako za davčne uprave kot tudi za podjetja, saj ni potrebe po spremljanju poznejše uporabe blaga in storitev, za katere se odbitek ni uveljavljal v času njihovega nakupa. Ukrep le v zanemarljivem obsegu vpliva na znesek dolgovanega davka pri končni potrošnji, zato Evropska komisija meni, da ga je primerno podaljšati, in sicer do konca leta 2018. V primeru, da Nemčija in Avstrija menita, da bo potrebno nadaljnje podaljšanje, morata Evropski komisiji skupaj z zahtevo za podaljšanje predložiti poročilo o izvajanju tega ukrepa.

Ta ukrep se nanaša na dovoljenje, izdano Nemčiji in Avstriji na njuno zahtevo, in drugim državam članicam ne pomeni nobene obveznosti.

Vir: MF