Vir: FURS

Kazalo:

Vprašanje 151: Kako je z davčnim potrjevanjem računov pri prodaji kart oziroma vozovnic za žičnice (smučarske vozovnice)? (21. 8. 2015, 30. 9. 2015)

Vprašanje 152: Sindikat za člane sindikata organizira izobraževanje brezplačno. Sindikat plača predavatelja in sprašuje, če rabi davčno blagajno. (21. 8. 2015)

Vprašanje 153: Ali je po veljavni zakonodaji mogoče, da proračunski uporabnik z gotovino nabavi robo v npr. papirnici in za to dobi eRačun? Ali morajo tudi na eRačunu biti tiste zaščitne oznake in EOR? (21. 8. 2015)

Vprašanje 154: Kako je z davčnim potrjevanjem računov v kmetijski dejavnosti oziroma v katerih primerih je za dobavo iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti (v nadaljevanju OKGD) oziroma dopolnilne dejavnosti na kmetiji treba izdati račun in ga davčno potrditi? (21. 8. 2015)

Vprašanje 155: Kako je z davčnim potrjevanjem računov, pri katerih se natakarji zmotijo oziroma kdaj je potrebno narediti storno napačnega računa v takih primerih? (21. 8. 2015)

Vprašanje 156: Ali lahko v eDavkih že zaprosimo za izdajo namenskega digitalnega potrdila za izvajanje postopka potrjevanja računov? Ali moram imeti posebne pravice, da vidim to vlogo? (21. 8. 2015)

Vprašanje 157: Ali oznako elektronske naprave za izdajo računov določi zavezanec? (21. 8. 2015)

Vprašanje 158: Kateri od na podlagi primera opisanih načinov označevanja elektronskih naprav je dovoljen/dopusten? (21. 8. 2015)

Vprašanje 159: Ali se lahko v novem poslovnem letu zaporedne številke računov ponovno začnejo slediti v neprekinjenem zaporedju od 1 naprej – t.i. »resetiranje«? (21. 8. 2015)

Vprašanje 160: Ali se za račune za predplačila lahko uporablja ločeno zaporedje številčenja v smislu ločenega/unikatnega niza, ki ga je mogoče nedvoumno razlikovati od zaporedja številčenja, ki se uporablja za račune za opravljene dobave? (21. 8. 2015)

Vprašanje 161: Kaj pomeni določba »Zavezanec hrani kopije izdanih računov v skladu s predpisi, ki urejajo davčni postopek« iz sedmega odstavka 5. člena ZDavPR? (21. 8. 2015)

Vprašanje 162: Katere vrednosti se posreduje v postopku potrjevanja računa za prejeto predplačilo in v postopku potrjevanja končnega računa za opravljeno dobavo, s katerim se zaračuna celotna dobava in poračuna račun za prejeto predplačilo? Ali najprej posredujem celotno vrednost računa za prejeto preplačilo in nato še celotno vrednost končnega računa? (21. 8. 2015)

Vprašanje 163: Predplačilo v gotovini. Ali moram končni račun posredovati v potrditev davčnemu organu? (21. 8. 2015)

Vprašanje 164: Predplačilo na transakcijski račun. Ali moram končni račun posredovati v potrditev davčnemu organu? Katero vrednost? (21. 8. 2015, 18. 9. 2015)

Vprašanje 165: Številčenje računov glede na način plačila (na TRR ali gotovinsko) (21. 8. 2015, 8. 1. 2019)

Vprašanje 166: Ali lahko pričakujemo angleški prevod v Zakon o davčnem potrjevanju računov in Pravilnika o izvajanju zakona o davčnem potrjevanju računov? (21. 8. 2015)

Vprašanje 167: Ali je davčni zavezanec dolžan izvesti postopek potrjevanja računa po ZDavPR, če se prodaja (dobava blaga ali storitev) in/ali plačilo v gotovini fizično ne izvrši na ozemlju Slovenije? (21. 8. 2015, 7. 9. 2015)

Vprašanje 168: Kako je z davčnim potrjevanjem računov v navedenih primerih – 1. prodaja kupcu iz tujine na sejmu v tujini, 2. potnikov s taksijem, če je samo del prevožene poti po Sloveniji? (21. 8. 2015, 7. 9. 2015)

Vprašanje 169: Kako razlagati izpolnjevanje pogoja po ZDavPR v smislu »račun + gotovinsko plačilo« za transakcije, ki so fizično izvršene izven ozemlja Slovenije (21. 8. 2015, 7. 9. 2015)

Vprašanje 170: Ali se pogoj »oseba, ki mora izdati račun« presoja samo in izključno na podlagi dolžnosti izdaje (zavezanosti k izdaji) računa po predpisih, ki urejajo davek na dodano vrednost, ali tudi po morebitnih drugih predpisih, na podlagi katerih je oseba kupcu dolžna za opravljeno dobavo oziroma prejeto predplačilo izdati račun? (21. 8. 2015)

Vprašanje 171: Kdaj se v zvezi z izjemo po 3. točki 2., odstavka 3. člena ZDavPR šteje, da se računi izdajajo »množično«? (3. 9. 2015)

Vprašanje 172: Katere podatke mora zavezanec posredovati o nepremičnih poslovnih prostorih? Kje zavezanec dobi identifikacijske podatke o nepremičnem poslovnem prostoru, ki jih mora posredovati za namene sporočanja podatkov o poslovnih prostorih po ZDavPR? (3. 9. 2015)

Vprašanje 173: Ali bo namensko digitalno potrdilo vezano na fizično osebo, ki bo namensko digitalno potrdilo uporabljala ali na zavezanca, ki bo izdajal račune in jih posredoval v davčno potrjevanje? (3. 9. 2015)

Vprašanje 174: Kako bo zavezanec preklical namensko digitalno potrdilo? (3. 9. 2015)

Vprašanje 175: Ali bodo namensko digitalno potrdilo potrebovali zavezanci, ki bodo za izdajo računov uporabljali aplikacijo FURS - »mini blagajno« in zavezanci, ki bodo za izdajo računov uporabljali vezano knjigo računov? (3. 9. 2015)

Vprašanje 176: Ali je za prodajo mleka iz mlekomata treba izdati račun? (3. 9. 2015, 30. 9. 2015)

Vprašanje 177: Kako je z uporabo davčnih blagajn pri prodajo čistil, kozmetike, posode in njihove predstavitve? (3. 9. 2015)

Vprašanje 178: Na kakšni podlagi lahko račun za opravljeno dobavo izda kupec oziroma prejemnik storitve ali tretja oseba v imenu in za račun dobavitelja in kaj mora v takem primeru poslati FURS? (3. 9. 2015)

Vprašanje 179: Ali je mogoče račune stranki pošiljati v elektronski obliki, torej prek e-maila v pdf formatu in ali bo to možno tudi po uvedbi davčne blagajne? (3. 9. 2015)

Vprašanje 180: Kako je z davčnim potrjevanjem računov pri društvih - članarina, dobava blaga ali storitev kot članska ugodnost, darila manjše vrednosti, srečelov in organizacija izletov? (18. 9. 2015)

Vprašanje 181: Razlaga izjeme po ZDavPR od obveznosti davčnega potrjevanja računov za dobave iz dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki v povezavi z dobavami, opravljenimi na podlagi odloka za družbi javno podjetje A in javno podjetje B (18. 9. 2015)

Vprašanje 182: Ali je treba za prodajo kart oziroma vozovnic za žičnice (smučarske vozovnice) izdati račun? (18. 9. 2015)

Vprašanje 183: Davčne blagajne pri plačevanju članarin, zamudnin in drugih plačil za storitve splošnih knjižnic (18. 9. 2015, 3. 12. 2015)

Vprašanje 184: Ali mora upravna enota voditi poslovne knjige in evidence in davčno potrditi račun za obrazce za vozniško dovoljenje in potni list? (18. 9. 2015, 1. 1. 2018)

Vprašanje 185: Ali izjema za prodajo kart, vstopnic in vozovnic velja tudi, če so le te prodane iz avtomata? (18. 9. 2015)

Vprašanje 186: Ali je plačilo preko PayPal negotovinsko ali gotovinsko plačilo? (18. 9. 2015)

Vprašanje 187: Kdaj se pri plačilu s čekom šteje, da je plačilo prejeto? (18. 9. 2015)

Vprašanje 188: Ali je plačilo s pobotom, kompenzacijo negotovinsko ali gotovinsko plačilo?(18. 9. 2015)

Vprašanje 189: Ali je plačilo računa za dobavo v stvareh ali v storitvah gotovinsko plačilo? (18. 9. 2015)

Vprašanje 190: Stroški davčnih blagajn za zavezance in dobiček (18. 9. 2015)

Vprašanje 191: Ali mora upravna enota voditi poslovne knjige in evidence in davčno potrditi račun za obrazce za vozniško dovoljenje in potni list? (18. 9. 2015)

Vprašanje 151: Kako je z davčnim potrjevanjem računov pri prodaji kart oziroma vozovnic za žičnice (smučarske vozovnice)? (21. 8. 2015, 30. 9. 2015)

Za prodajo kart oziroma vozovnic za žičnice (smučarske vozovnice) je po 143. členu Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost določena izjema od obveznosti izdajanja računov, zato davčnemu zavezancu za prodajo kart oziroma vozovnic za žičnice ni treba izdati računa. V takem primeru prodane karte oziroma vozovnice za žičnice tudi niso predmet davčnega potrjevanja računov po ZDavPR.

Če davčni zavezanec kljub izjemi izdaja račune za prodajo kart oziroma vozovnic za žičnice, pa s tem ne postane tudi zavezanec za izvajanje davčnega potrjevanja računov po ZDavPR.

Vprašanje 152: Sindikat za člane sindikata organizira izobraževanje brezplačno. Sindikat plača predavatelja in sprašuje, če rabi davčno blagajno. (21. 8. 2015)

Če zavezanec članom dejansko omogoči brezplačno udeležbo na določenem seminarju, brezplačno opravljena storitev ni predmet DDV in tudi ni predmet davčnega potrjevanja računov. Več glede članarine sindikatu po DDV zakonodaji je navedeno v pojasnilu FURS, št. 4230-325/2010-2. Več glede obdavčitve članarin je navedeno tudi v pojasnilu FURS, št. 4230-461/2010.

Vprašanje 153: Ali je po veljavni zakonodaji mogoče, da proračunski uporabnik z gotovino nabavi robo v npr. papirnici in za to dobi eRačun? Ali morajo tudi na eRačunu biti tiste zaščitne oznake in EOR? (21. 8. 2015)

Na vprašanje odgovarjamo le z vidika davčne zakonodaje. Po DDV zakonodaji zavezanec račun za opravljeno dobavo blaga ali storitev lahko izda v papirnati ali elektronski obliki. Določbe ZDavPR glede davčnega potrjevanja računov veljajo tudi za račune, izdane v elektronski obliki.

Vprašanje 154: Kako je z davčnim potrjevanjem računov v kmetijski dejavnosti oziroma v katerih primerih je za dobavo iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti (v nadaljevanju OKGD) oziroma dopolnilne dejavnosti na kmetiji treba izdati račun in ga davčno potrditi? (21. 8. 2015)

Obveznost izdajanja računov določa 81. člen ZDDV-1, po katerem mora vsak davčni zavezanec zagotoviti, da je za dobavo, opravljeno za plačilo, izdan račun.

Izjema od obveznosti izdajanja računov je po določbi prvega odstavka 143. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost - pravilnik določena za dobave blaga in storitev v okviru OKGD, kot jo določajo predpisi o dohodnini, ob pogoju, da tako dobavo:

a) opravi davčni zavezanec, ki ni identificiran za namene DDV (oproščen po drugem odstavku 94. člena ZDDV-1) in je:

• iz OKGD obdavčen pavšalno po katastrskem dohodku, torej dohodek iz OKGD ne ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov in
• katastrski dohodek vseh članov tega kmečkega gospodinjstva za zadnje koledarsko leto ne presega 7.500 eurov;

b) opravi jo neposredno končnemu potrošniku (npr. neposredna prodaja na domu, prodaja od vrat do vrat, neposredna prodaja na premičnih stojnicah, na tržnicah) ali za lastno rabo v okviru kmečkega gospodinjstva davčnega zavezanca in

c) gre za dobave blaga in storitev v okviru OKGD (lastne, primarne) davčnega zavezanca.

Po določbi prvega in drugega odstavka 69. člena ZDoh-2 se za dohodek iz OKGD štejejo vsi dohodki v zvezi z OKGD na kmečkem gospodinjstvu. Kmečko gospodinjstvo po tem zakonu je skupnost ene ali več fizičnih oseb, članov enega ali več gospodinjstev, evidentiranih na istem naslovu, ki so na dan 30. junija v davčnem letu po predpisih o prijavi prebivališča stalno ali začasno prijavljene na tem naslovu, niso najeta delovna sila (v nadaljnjem besedilu: člani kmečkega gospodinjstva), ter se vsaj za enega ali več članov kmečkega gospodinjstva šteje, da opravljajo OKGD po določbah tega zakona in njihov skupni dohodek iz OKGD znaša najmanj 200 evrov.

Za vse ostale dobave, ki jih opravi član kmečkega gospodinjstva v okviru OKGD, za katere pogoji za izjemo od obveznosti izdajanja računov po prej navedeni določbi prvega odstavka 143. člena pravilnika niso izpolnjeni, mora biti izdan račun.

V primeru fizične osebe, ki sicer opravlja OKGD in ima v lasti ali uporabi kmetijska in gozdna zemljišča, vendar skupni dohodki njenega gospodinjstva iz OKGD ne dosegajo 200 evrov, se tako gospodinjstvo ne šteje za kmečko gospodinjstvo. Načeloma se za tako osebo zaradi majhnega obsega pridelave šteje, da ne opravlja dejavnosti. Torej taka oseba načeloma tudi ni davčna zavezanka po 46. členu ZDoh-2 v povezavi z 31. členom ZDavP-2 niti po ZDDV-1, zato izdaja računa na tej podlagi ni določena. Vendar je treba z vidika davčne zakonodaje v vsakem posameznem primeru prodaje kmetijskih pridelkov ugotoviti, ali fizična oseba prodaja samo sezonske viške svojih pridelkov (torej jih prodaja le občasno in v manjših količinah, ki jih je mogoče pridelati v okviru OKGD na zemljiščih, ki jih ima v njihovi lasti ali uporabi) in se zato obravnava kot oseba, ki ne opravlja dejavnosti, kar pomeni, da se z vidika DDV ne šteje za davčnega zavezanca in ji ni treba izdajati računov. V primeru, da taka oseba dejansko opravlja obdavčljivo dejavnost – to je kadar trajno in redno prideluje oziroma prodaja svoje pridelke (in pri tem ne gre nujno le za pridelke, ki bi bili sicer obdavčeni v okviru OKGD) ali celo (pre)prodaja tuje pridelke, se mora ustrezno registrirati. V tem primeru mora v skladu z ZDDV-1 tudi izdajati račune.

Na računu mora davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, navesti podatke po 82. členu ZDDV-1 oziroma po 83. členu ZDDV-1 v primeru poenostavljenega računa.

Davčni zavezanec, ki ni identificiran za namene DDV (oproščen obračunavanja DDV po 94. členu ZDDV-1), pa mora na računu navesti podatke po 141. členu pravilnika. Več glede izdajanja računov po DDV zakonodaji je navedeno v pojasnilu Računi podrobnejši opis.

Po ZDavPR je zavezanec za izvajanje postopka davčnega potrjevanja računov vsaka oseba iz prvega in drugega odstavka 31. člena ZDoh-2, ki mora izdati račun pri gotovinskem poslovanju za opravljeno dobavo blaga ali storitev.

Navedeno pomeni, da mora zavezanec za obvezno uporabo ZDavPR izpolnjevati tri pogoje (kumulativno), in sicer:

• mora voditi poslovne knjige in evidence,
• mora izdati račun za dobavo blaga ali storitev in
• dobavljeno blago ali storitev sta plačana z gotovino (kot določa četrta točka 2. člena ZDavPR).

Več glede tega, kdo je zavezanec za davčno potrjevanje računov po ZDavPR, je pojasnjeno pri odgovoru na vprašanje 13.

V nadaljevanju so v tabeli 1, tabeli 2 in tabeli 3 predstavljeni nekateri primeri izdajanja računov za dobave v OKGD, druge kmetijske dejavnosti in dopolnilne dejavnosti.

Tabela 1: Obveznost davčnega potrjevanja računov za dobave v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji

Če davčni zavezanec, ki ugotavlja dohodek iz OKGD pavšalno (torej ne po dejanskih podatkih) in tudi ni v sistemu DDV, na enem računu zaračuna tako dobave iz druge kmetijske dejavnosti ali dopolnilne dejavnosti kot tudi dobave iz OKGD, je tako izdan račun pri gotovinskem poslovanju predmet davčnega potrjevanja računov (ker je zavezanec za davčno potrjevanje računa v delu, ki se nanaša na dopolnilno dejavnosti, ob tem pa bo posredoval davčnemu organu tudi vrednosti iz računa, ki se nanaša na OKGD).

Tabela 2: Obveznost davčnega potrjevanja računov za dobave v okviru OKGD

Tabela 3: Obveznost davčnega potrjevanja računov za dobave v okviru OKGD – skupni dohodek iz OKGD manj kot 200 eurov

Vprašanje 155: Kako je z davčnim potrjevanjem računov, pri katerih se natakarji zmotijo oziroma kdaj je potrebno narediti storno napačnega računa v takih primerih? (21. 8. 2015)

Zavezanec v gostinski dejavnosti uporablja blagajne, ki so v skladu z 38. členom ZDavP-2, ki ne dovoljujejo spreminjanja podatkov. Ker se natakarji hitro menjujejo, pride do napak pri računih, npr. najpogosteje do izbire napačnega artikla. Natakar original računa, ki je napačen, shrani pri sebi in natisne nov račun s pravim artiklom in le slednjega izroči gostu. Po koncu izmene natakar poleg prometa izroči tudi račun z napako. Interni dogovor je, da se mora natakar na napačno izdanem računu podpisati in navesti razlog napake. Za obračun (zaključevanje) blagajne in stornacijo računov je pooblaščena le ena oseba. Blagajna se zaključuje dnevno. Kako je z davčnim potrjevanjem storno računov oziroma kdaj je potrebno narediti storno napačnega računa?

V konkretnem primeru bi moral zavezanec račune z napako stornirati najkasneje pred dnevnim zaključkom blagajne, saj se za znesek računov z napako ne ujema tudi zaključek blagajne. Po ZDavPR bo moral takrat popravljene račune tudi takoj posredovati v davčno potrditev. Sporočilo o spremembah podatkov o računu bo moralo vsebovati podatek o številki računa, na katerega se spremembe nanašajo.

Pri evidentiranju poslovnih dogodkov v poslovne knjige opozarjamo, da mora zavezanec upoštevati pri vseh poslovnih dogodkih, ki v takem primeru nastanejo, tudi vsa pravila o vodenju poslovnih knjig in evidenc in pravila o knjigovodskih listinah. Med drugim na primer, da si morajo vpisi v poslovne knjige slediti po časovnem zaporedju ter biti urejeni, popolni, pravilni in sprotni. Pred ponovno (pravilno) knjižbo je treba napačne knjižbe in zneske ustrezno razveljaviti. Vnosi v glavno knjigo in pomožne knjige morajo biti izvedeni tako, da je razvidno časovno zaporedje vpisov poslovnih dogodkov v poslovne knjige. Pri računalniškem knjiženju zagotavlja računalniški program na podlagi vnosa sprememb v računalnik pregled po časovnem zaporedju vpisov. Storno računa pomeni, da predhodno izdan račun prekličemo oziroma storniramo, ker je pri izdaji računa prišlo do napake, saj izdani račun ne izraža poslovnega dogodka, ki je dejansko nastal. Pred izdajo novega, popravljenega računa je praviloma (če okoliščine dopuščajo) potrebno račun z napako stornirati. Glede na določbe ZDavP-2 zavezanec za davek ne sme imeti ali uporabljati računalniškega programa ali elektronske naprave, ki omogoča brisanje, prilagajanje, popravljanje, razveljavljanje, nadomeščanje, dodajanje, skrivanje ali kakršno koli drugačno spreminjanje katerega koli zapisa, shranjenega v napravi ali na drugem mediju, brez hrambe izvornih podatkov in vseh poznejših sprememb. Zavezanec za davek mora zagotoviti izpis izvornih podatkov in vseh sprememb izvornih podatkov, če je do takih sprememb prišlo.

Glede na določbe ZDavPR bo moral zavezanec izvesti tudi postopek potrjevanja računov za vse naknadne spremembe podatkov o računu iz drugega odstavka 6. člena ZDavPR, ki bodo sporočene davčnemu organu, t.j. za spremembe naslednjih podatkov na računu:

1. davčno številko zavezanca, ki izda račun, če izda račun v tujem imenu in za tuj račun pa tudi davčno številko davčnega zavezanca, v imenu in za račun katerega je bil izdan račun;

2. datum in čas izdaje računa;

3. številko računa in način dodelitve številke računa;

4. vrednost računa, skupno vrednost osnove po vrsti davka ali dajatve, razdeljeno po davčnih stopnjah, in pripadajoči davek ali dajatev, vrednost dobav na podlagi posebnih ureditev, dobav pri katerih je plačnik davka na dodano vrednost kupec blaga ali naročnik storitve, oproščenih dobav in neobdavčljivih dobav, ločeno po davčnih številkah iz 1. točke tega odstavka;

5. vrednost za plačilo;

6. davčno številko fizične osebe, ki izda račun z uporabo elektronske naprave;

7. zaščitno oznako izdajatelja računa;

8. davčno številko oziroma identifikacijsko številko za namene davka na dodano vrednost kupca oziroma naročnika v primerih, ko so ti podatki v skladu z davčnimi predpisi navedeni na računu;

9. številko prvotnega računa v primeru izvajanja postopka potrjevanja naknadne spremembe podatkov na računu iz četrtega odstavka tega člena).

Vprašanje 156: Ali lahko v eDavkih že zaprosimo za izdajo namenskega digitalnega potrdila za izvajanje postopka potrjevanja računov? Ali moram imeti posebne pravice, da vidim to vlogo? (21. 8. 2015)

V eDavkih še ni obrazca vloge za pridobitev namenskega digitalnega potrdila za davčne blagajne. Navedena funkcionalnost je še v fazi razvoja. Začetek oddaje vlog za pridobitev namenskega digitalnega potrdila za davčne blagajne je načrtovan za mesec november 2015. Vloga za pridobitev namenskega digitalnega potrdila bo imela oznako »DPR-PridobitevDP« in bo vključena v novo skupino obrazcev »Davčno potrjevanje računov« Poleg vloge za pridobitev namenskega digitalnega potrdila bo v novi skupini obrazcev »Davčno potrjevanje računov« tudi vloga za preklic namenskega digitalnega potrdila, z oznako »DPR-PreklicDP«. Glede pooblaščanja za oddajo vlog na področju davčnega potrjevanja računov bodo veljala enaka pravila kot veljajo pri vlaganju obstoječih davčnih obračunov, napovedi in drugih vlog oziroma obrazcev preko portala eDavki.

Vprašanje 157: Ali oznako elektronske naprave za izdajo računov določi zavezanec? (21. 8. 2015)

Oznake elektronskim napravam za izdajo računov dodeli zavezanec sam. Oznake določi v internem aktu, ki ga mora izdelati v skladu s šestim odstavkom 5. člena ZDavPR. Interni akt mora zavezanec sprejeti pred začetkom izdaje računov pri gotovinskem poslovanju. Finančna uprava bo na spletnih straneh objavila vzorce internih aktov

Vprašanje 158: Kateri od na podlagi primera opisanih načinov označevanja elektronskih naprav je dovoljen/dopusten? (21. 8. 2015)

Primer: Zavezanec ima dva poslovna prostora, v katerih sta po dve elektronski napravi.

• prvi način označevanja elektronskih naprav:

en niz oznak: prva elektronska naprava = 001, druga elektronska naprava = 002, tretja elektronska naprava = 003, četrta elektronska naprava = 004

• drugi način označevanja elektronskih naprav:

prva elektronska naprava v poslovnem prostoru 1 = 001, druga elektronska naprava v poslovnem prostoru 1 = 002,

prva elektronska naprava v poslovnem prostoru 2 = 001, druga elektronska naprava v poslovnem prostoru 2 = 002.

Oba navedena načina označevanja elektronskih naprav sta ustrezna. Oznake mora zavezanec določiti v internem aktu, ki ga mora izdelati v skladu s šestim odstavkom 5. člena ZDavPR. V skladu s prilogo I Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem potrjevanju računov oznako elektronske naprave sestavljajo črke in številke: 0-9, a-z, A-Z (brez šumnikov). Maksimalna dolžina oznake elektronske naprave je 20 znakov.

Vprašanje 159: Ali se lahko v novem poslovnem letu zaporedne številke računov ponovno začnejo slediti v neprekinjenem zaporedju od 1 naprej – t.i. »resetiranje«? (21. 8. 2015)

V skladu s petim odstavkom 5. člena ZDavPR si morajo zaporedne številke računov vsako poslovno leto slediti v neprekinjenem zaporedju po vsakem poslovnem prostoru zavezanca ali po elektronski napravi za izdajo računov v poslovnem prostoru zavezanca. Zakon ne predpisuje, da se morajo zaporedne številke računov vsako poslovno leto začeti z 1. »Resetiranje« številk računov ob začetku novega poslovnega leta ni niti obvezno niti ni prepovedano. Pravila za »resetiranje« številk računov določi zavezanec v internem aktu izdanem na podlagi šestega odstavka 5. člena ZDavPR..

Vprašanje 160: Ali se za račune za predplačila lahko uporablja ločeno zaporedje številčenja v smislu ločenega/unikatnega niza, ki ga je mogoče nedvoumno razlikovati od zaporedja številčenja, ki se uporablja za račune za opravljene dobave? (21. 8. 2015)

Primer: Račune za predplačila in račune za opravljene dobave izdajam preko iste elektronske naprave. Računi za opravljene dobave bi uporabljali naslednje zaporedje številčenja: TRGOVINA1-BLAG1-R000001, TRGOVINA1-BLAG1-R000002,…Računi za predplačila (avansni računi) bi uporabljali naslednje zaporedje številčenja: TRGOVINA1-BLAG1-AR000001, TRGOVINA1-BLAG1-AR000002,…

Ne. V skladu s četrtim odstavkom 5. člena ZDavPR je številka računa za namene postopka potrjevanja računov in izdaje računa sestavljena iz treh delov, in sicer:

1. oznake poslovnega prostora zavezanca,
2. oznake elektronske naprave za izdajo računov in
3. zaporedne številke računa.

Zaporedne številke računov si morajo v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDavPR vsako poslovno leto slediti v neprekinjenem zaporedju po vsakem poslovnem prostoru zavezanca ali po elektronski napravi za izdajo računov v poslovnem prostoru zavezanca. Zaporedne številke računov si morajo po vsakem poslovnem prostoru ali elektronski napravi slediti v enem neprekinjenem zaporedju, pri čemer zaporedne številke računov lahko vsebujejo le številke.

Poleg predpisane številke računa lahko zavezanec zaradi lažjega knjigovodskega spremljanja poslovanja računu dodeli dodatne oznake, ki pojasnjujejo vrsto računa. Morebitne dodatne oznake zavezanec določi v internem aktu.

Zavezanec mora za namene dodelitve enkratne identifikacijske oznake računa (EOR) davčnemu organu posredovati številko računa v obliki POSLOVNI_PROSTOR-ELEKTRONSKA_NAPRAVA-ZAPOREDNA_ŠT._ RAČUNA, brez dodatnih oznak.

Vprašanje 161: Kaj pomeni določba »Zavezanec hrani kopije izdanih računov v skladu s predpisi, ki urejajo davčni postopek« iz sedmega odstavka 5. člena ZDavPR? (21. 8. 2015)

V 32. členu ZDavP-2 je določeno, da se morajo dokumenti in evidence v fizični ali elektronski obliki hraniti do poteka absolutnega zastaralnega roka pravice do izterjave davka, na katerega se nanašajo, če z ZDavP-2 ali zakonom o obdavčenju ni drugače določeno. Obveznosti v zvezi s hranjenjem računov predpisuje ZDDV-1. V skladu s 86. členom ZDDV-1 mora vsak davčni zavezanec zagotoviti hrambo kopij računov, ki jih izda sam, ali njegov kupec ali naročnik ali tretja oseba v njegovem imenu in za njegov račun, ter vseh računov, ki jih je prejel. Davčni zavezanec mora račune hraniti v svoji izvirni, papirnati ali elektronski obliki, v kateri so bili poslani ali dani na razpolago. Davčni zavezanec lahko račune, ne glede na njihovo izvirno obliko hrani tudi na mikrofilmu, drugem mediju ali v elektronski obliki, če ti načini hrambe onemogočajo spremembo ali izbris podatkov oziroma omogočajo reproduciranje računov v izvirni obliki. Če se računi hranijo z elektronskimi sredstvi, se morajo z elektronskimi sredstvi hraniti tudi podatki, ki jamčijo pristnost izvora in celovitost vsebine, v skladu s 84. členom ZDDV-1. Davčni zavezanec mora zagotoviti hrambo računov, ki se nanašajo na dobave blaga ali storitev na ozemlju Slovenije, ter računov, ki jih prejme davčni zavezanec s sedežem na ozemlju Slovenije, deset let po poteku leta, na katero se računi nanašajo, ter zagotoviti hrambo računov, ki se nanašajo na nepremičnine, 20 let po poteku leta, na katero se nanašajo.

Vprašanje 162: Katere vrednosti se posreduje v postopku potrjevanja računa za prejeto predplačilo in v postopku potrjevanja končnega računa za opravljeno dobavo, s katerim se zaračuna celotna dobava in poračuna račun za prejeto predplačilo? Ali najprej posredujem celotno vrednost računa za prejeto preplačilo in nato še celotno vrednost končnega računa? (21. 8. 2015)

Ne. V postopku potrjevanja končnega računa za opravljeno dobavo se davčnemu organu v potrjevanje posredujejo le razlike med vrednostmi končnega računa s katerim je zaračunana celotna dobava in vrednostmi, ki so bile v potrjevanje posredovane na podlagi izdanega računa za prejeto predplačilo.

Vprašanje 163: Predplačilo v gotovini. Ali moram končni račun posredovati v potrditev davčnemu organu? (21. 8. 2015)

Primer: Prejel sem predplačilo v gotovini. Za prejeto predplačilo sem izdal avansni račun in ga posredoval v potrditev davčnemu organu. Po opravljeni dobavi sem kupcu izdal končni račun za celotno dobavo. Kupec je razliko med celotno vrednostjo dobave in vrednostjo predplačila poravnal z neposrednim nakazilom na transakcijski račun (negotovinsko). Ali moram končni račun posredovati v potrditev davčnemu organu?

Da. Šteje se, da je bil račun izdan za dobavo blaga ali storitev delno plačan z gotovino, zato ga je potrebno posredovati v potrjevanje. V skladu s pravilom, ki velja pri potrjevanju končnega računa s katerim se poračuna račun za prejeto predplačilo, se davčnemu organu posredujejo le razlike med vrednostmi končnega računa in vrednostmi prejetega predplačila.

Vprašanje 164: Predplačilo na transakcijski račun. Ali moram končni račun posredovati v potrditev davčnemu organu? Katero vrednost? (21. 8. 2015, 18. 9. 2015)

Kupec (davčni zavezanec) mi je nakazal predplačilo neposredno na transakcijski račun. Za prejeto predplačilo sem izdal račun, vendar ga nisem posredoval v potrditev davčnemu organu, ker predplačilo ni bilo gotovinsko. Po opravljeni dobavi sem kupcu izdal končni račun. Kupec je končni račun (razliko med celotno vrednostjo dobave in vrednostjo predplačila) plačal z gotovino. Ali moram končni račun posredovati v potrditev davčnemu organu? Ali moram davčnemu organu posredovati v potrditev celotno vrednost končnega računa? Ali moram v potrditev posredovati tudi račun za prejeto negotovinsko predplačilo?

Končni račun je potrebno posredovati v potrditev davčnemu organu. Šteje se, da je bil račun za opravljeno dobavo delno plačan z gotovino. V skladu s pravilom, ki velja pri potrjevanju končnega računa, s katerim se poračuna račun za prejeto predplačilo, se davčnemu organu posredujejo le razlike med vrednostmi končnega računa in vrednostmi prejetega predplačila. Računa za prejeto predplačilo v tem primeru ni treba posredovati v potrditev davčnemu organu, ker le-ta ni bil plačan z gotovino.

Vprašanje 165: Številčenje računov glede na način plačila (na TRR ali gotovinsko) (21. 8. 2015, 8. 1. 2019)

Primer 1: Podjetje izdaja račune v pričakovanju, da bodo plačani neposredno na transakcijski račun. Nekaj od njih je kasneje plačanih z gotovino (delno ali v celoti). ZDavPR predpisuje način številčenja računov. Ali je možno imeti za račun dve oznaki – ena je dodeljena iz informacijskega sistema ob izdaji računa, če pa bi bil račun naknadno plačan z gotovino, bi račun dobil še številko po ZDavPR?

Ne. Zavezanec mora računu dodeliti številko ob izdaji le-tega. Če ob izdaja računa ni znan način plačila, obstaja pa možnost, da bo plačan z gotovino, je potrebno računu že ob izdaji dodeliti številko v skladu z ZDavPR v obliki OZNAKA_POSLOVNEGA_PROSTORA-OZNAKA_ELEKTRONSKE_NAPRAVE-ZAPOREDNA_ŠTEVILKA_RAČUNA. Opozarjamo, da mora takšen račun poleg predpisane vsebine in oblike številke računa vsebovati tudi ostale podatke, ki so z ZDavPR predpisani za gotovinske račune (čas izdaje računa, oznako fizične osebe, ki izda račun z uporabo elektronske naprave, zaščitno oznako izdajatelja računa (ZOI) – v tekstovni obliki in v obliki QR kode), brez enkratne identifikacijske oznake računa (EOR).

Pri tem opozarjamo, da je treba v primeru, če se gotovinski in negotovinski računi številčijo v istem zaporedju, v potrjevanje pošiljati tudi negotovinske račune (glej pojasnilo pri primeru 2 v nadaljevanju).

Primer 2: Uporabljam isto zaporedje številčenja računov za račune, ki so plačani z gotovino, in račune, ki so plačani neposredno na transakcijski račun. Ali je potrebno v tem primeru v potrjevanje pošiljati tudi negotovinske račune (račune, ki so plačani neposredno na transakcijski račun)? Če jih ne bom pošiljal v potrjevanje, bodo na Finančni upravi obstajale luknje v zaporedju številk računov.

V skladu s petim odstavkom 5. člena ZDavPR si morajo zaporedne številke računov vsako poslovno leto slediti v neprekinjenem zaporedju po vsakem poslovnem prostoru zavezanca ali po elektronski napravi za izdajo računov v poslovnem prostoru zavezanca, pri čemer je račun v skladu s 3. točko prvega odstavka 2. člena ZDavPR račun, ki je delno ali v celoti plačan z gotovino. Navedena določba je predpisana z namenom odkrivanja nepravilnosti in neskladij v dinamiki izdajanja računov in ugotavljanja morebitnih vrzeli v številkah izdanih računov v bazi potrjenih računov na Finančni upravi. Za ustrezno zagotavljanje namena te zakonske določbe je torej bistveno, da si v neprekinjenem zaporedju sledijo številke potrjenih računov. V primeru, da želi zavezanec v istem zaporedju kot gotovinske račune številčiti tudi negotovinske račune, je treba, glede na namen določbe petega odstavka 5. člena ZDavPR, v potrjevanje pošiljati tudi negotovinske račune. 

Če zavezanec izdaja gotovinske in negotovinske račune in slednjih računov ne želi potrjevati, je treba negotovinske račune izdajati v zaporedju, ki je ločeno od zaporedja v katerem se številčijo gotovinski računi, ki se pošiljajo v davčno potrjevanje. 

Vprašanje 166: Ali lahko pričakujemo angleški prevod v Zakon o davčnem potrjevanju računov in Pravilnika o izvajanju zakona o davčnem potrjevanju računov? (21. 8. 2015)

DA. Prevod bo predvidoma objavljen v drugi polovici septembra.

Vprašanje 167: Ali je davčni zavezanec dolžan izvesti postopek potrjevanja računa po ZDavPR, če se prodaja (dobava blaga ali storitev) in/ali plačilo v gotovini fizično ne izvrši na ozemlju Slovenije? (21. 8. 2015, 7. 9. 2015)

Predmet davčnega potrjevanja po ZDavPR so računi, ki jih mora davčni zavezanec izdati po ZDDV-1, torej v vseh primerih iz 81. člena ZDDV-1 za katere je določena obveznost izdajanja računov po ZDDV-1 in gre za dobave, ki so predmet obdavčitve po ZDDV-1 in v primerih, ko je z 80. a členom ZDDV-1 predpisano, da za izdajo računa veljajo slovenski predpisi, seveda ob izpolnjevanju ostalih pogojev po ZDavPR. Glede na določila ZDavPR ni mogoče zahtevati dodatnega pogoja, da je dobava, na katero se račun nanaša, fizično opravljena na ozemlju Slovenije.

Predmet davčnega potrjevanja so vsi računi, ki morajo biti izdani skladno z ZDDV-1 (račun za dobavo, ki je predmet obdavčitve po ZDDV-1 in ki ga mora davčni zavezanec izdati v skladu s slovenskimi pravili za izdajanje računov po ZDDV-1, razen izjem, ki so z ZDavPR izrecno predpisane oziroma niso izpolnjeni pogoji, da je oseba zavezanec za izvajanje postopka davčnega potrjevanja računov skladno s prvim odstavkom 3. člena ZDavPR. Navedeno izhaja tudi iz definicije računa iz 3. točke 2. člena ZDavPR, pri čemer je račun pri gotovinskem poslovanju izdan za dobavo blaga ali storitev, ki je delno ali v celoti plačan z gotovino ter posredno iz vsebine računa po prvem odstavku 5. člena ZDavPR, na podlagi katerega mora račun vsebovati tudi podatke, ki so določeni s predpisi, ki urejajo davek na dodano vrednost.

Davčno potrjevanje računov ne moremo vezati izključno na to, da mora biti kraj dobave Slovenija. Tako na primer, če je storitev opravljena davčnemu zavezancu v drugo državo članico in je skladno s prvim odstavkom 25. člena ZDDV-1 (obrnjena davčna obveznost) kraj dobave tam, kjer ima prejemnik sedež, je dobavitelj dolžan izdati račun po ZDDV-1, ker pa kraj opravljanja storitev v takem primeru po ZDDV-1 ni Slovenija, tak račun ne bo predmet davčnega potrjevanja računov.

Ozemeljska uporaba z ZDavPR ni predpisana, je pa predpisana vsebina računa, ki mora biti skladna z ZDDV-1. Predmet davčnega potrjevanja so torej vsi računi, ki jih mora davčni zavezanec izdati po ZDDV-1, torej v vseh primerih iz 81. člena ZDDV-1 za katere je določena obveznost izdajanja računov po ZDDV-1 in gre za dobave, ki so predmet obdavčitve po ZDDV-1 in v primerih, ko je z 80.a členom ZDDV-1 predpisano, da za izdajo računa veljajo slovenski predpisi, seveda ob izpolnjevanju ostalih pogojev po ZDavPR. To pomeni, da v primerih, ko je kraj obdavčitve Slovenija, praviloma velja, da veljajo slovenski predpisi glede obveznosti izdaje računov, razen v primerih, ko dobavo opravi dobavitelj, ki nima sedeža v Sloveniji prejemniku, ki je skladno s 76. členom ZDDV-1 dolžan plačati DDV, in dobavitelj izda račun po predpisih, ki veljajo v državi, v kateri ima sedež ali poslovno enoto. Tako obveznost potrjevanja računov velja tudi za primere, ko je na primer prejemnik storitve oseba, ki ni davčni zavezanec, sicer v drugi državi članici ali v tretji državi, kraj opravljanja storitve pa je v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZDDV-1 Slovenija in mora davčni zavezanec izdati račun v skladu z ZDDV-1. Več glede pravil za izdajanje računov je navedeno v podrobnejšem opisu Računi (točka 2.1).

Navedeno je v skladu z določili 3. člena ZDavPR, ki med drugim določa, da mora biti izdan račun, ne določa pa, kje mora biti fizično opravljena dobava v zvezi s tako izdanim računom saj se kraj dobave oziroma kraj obdavčitve za namene DDV določi v skladu z ZDDV-1 (izjeme so izrecno predpisane). Pomembno je, da je račun izdan tudi po slovenskih predpisih o DDV, kar posredno izhaja iz prvega odstavka 5. člena ZDavPR, ki določa vsebino računa, ki mora ustrezati tudi vsebini podatkov, ki morajo biti na računu po zakonu, ki ureja davek na dodano vrednost.

Po ZDavPR se šteje, da so računi plačani gotovinsko, če so plačani z gotovino, kot je opredeljena po tem zakonu, pri tem pa ne določa pogoja, da bi plačilo moralo biti tudi fizično izvršeno na ozemlju Slovenije.

Vprašanje 168: Kako je z davčnim potrjevanjem računov v navedenih primerih – 1. prodaja kupcu iz tujine na sejmu v tujini, 2. potnikov s taksijem, če je samo del prevožene poti po Sloveniji? (21. 8. 2015, 7. 9. 2015)

Primer 1: Slovenska gospodarska družba proda kupcu iz tujine blago na sejmu v tujini (npr. v drugi državi članici ali v tretji državi) in mu izda račun, ki ga tuji kupec plača takoj v gotovini.

Predmet davčnega potrjevanja so računi, ki jih mora davčni zavezanec izdati po ZDDV-1, torej v vseh primerih iz 81. člena ZDDV-1 in v primerih, ko je z 80. a členom ZDDV-1 predpisano, da za izdajo računa veljajo slovenski predpisi, seveda ob izpolnjevanju ostalih pogojev po ZDavPR.

Za prodajo blaga na sejmu v drugi državi članici, za katero je tudi kraj dobave blaga v drugi državi članici, se glede izdaje računa uporabi osnovno pravilo za izdajo računov po prvem odstavku 80. a člena ZDDV-1, po katerem pravilo za izdajo računov določi država članica, v kateri se opravi dobava, zato tako izdani račun ni predmet davčnega potrjevanja računov.

Če davčni zavezanec (slovenska gospodarska družba) v tretji državi, na ozemlju katere opravi dobavo (prodajo blaga na sejmu), nima stalne poslovne enote iz katere bi bila opravljena ta dobava, mora za prodajo blaga na sejmu v tretji državi, za katero kraj dobave torej ni v Uniji, na podlagi tretjega odstavka 80. a člena ZDDV-1 (določba prenesena po (b) točki drugega odstavka 219a člena Direktive Sveta 2006/112/ES), izdati račun v skladu z ZDDV-1, ker pa dobava, opravljena na ozemlju tretje države ni predmet obdavčitve po ZDDV-1, tak račun, tudi ob izpolnjevanju ostalih pogojev po ZDavPR, ni predmet davčnega potrjevanja računov.

Na podlagi tretjega odstavka 80. a člena ZDDV-1, če ima dobavitelj sedež svoje dejavnosti ali stalno poslovno enoto, iz katere je dobava opravljena, oziroma če takšnega sedeža dejavnosti ali stalne poslovne enote ni, stalno ali običajno prebivališče v Sloveniji in opravi dobavo blaga in storitev, za katere v skladu z določbami IV. poglavja tega zakona šteje, da ni opravljena v Uniji, se za izdajanje računov glede teh dobav uporabljajo pravila v skladu s tem zakonom. Več glede pravil za izdajanje računov je navedeno v podrobnejšem opisu Računi (točka 2.1).

Primer 2: Slovenski samostojni podjetnik – taksist, opravi prevoz fizične osebe iz Slovenije v drugo državo članico (npr. iz letališča Maribor na letališče Dunaj). Taksist ob koncu vožnje (torej v Avstriji) izda račun, ki ga fizična oseba plača takoj v gotovini.

Za sorazmerni del prevožene razdalje potnikov po ozemlju Slovenije je kraj opravljanje prevoza potnikov Slovenija in mora biti izdan račun po slovenskih predpisih, torej v skladu s pravili za izdajanje računov po ZDDV-1.

Vprašanje 169: Kako razlagati izpolnjevanje pogoja po ZDavPR v smislu »račun + gotovinsko plačilo« za transakcije, ki so fizično izvršene izven ozemlja Slovenije (21. 8. 2015, 7. 9. 2015):

a) ali široko, tj. ZDavPR velja tudi za transakcije (v smislu izpolnjevanja pogoja »račun+gotovinsko plačilo), ki so fizično izvršene izven ozemlja (teritorija) Slovenije?

b) ali ozko, tj. ZDavPR velja samo za transakcije, ki so fizično izvršene na ozemlju Slovenije?

Predmet davčnega potrjevanja so vsi računi za dobave, ki so predmet obdavčitve po ZDDV-1 in, ki morajo biti izdani slovenskih pravilih za izdajanje računov po ZDDV-1 (razen izjem po ZDavPR), ne glede na to, kje je dobava fizično opravljena. Več glede pravil za izdajanje računov je navedeno v podrobnejšem opisu Računi (točka 2.1).

Vprašanje 170: Ali se pogoj »oseba, ki mora izdati račun« presoja samo in izključno na podlagi dolžnosti izdaje (zavezanosti k izdaji) računa po predpisih, ki urejajo davek na dodano vrednost, ali tudi po morebitnih drugih predpisih, na podlagi katerih je oseba kupcu dolžna za opravljeno dobavo oziroma prejeto predplačilo izdati račun? (21. 8. 2015)

Predmet davčnega potrjevanja so ob izpolnjevanju ostalih pogojev po ZDavPR samo računi, ki jih mora izdati davčni zavezanec v skladu z ZDDV-1.

Vprašanje 171: Kdaj se v zvezi z izjemo po 3. točki 2., odstavka 3. člena ZDavPR šteje, da se računi izdajajo »množično«? (3. 9. 2015)

Pojem »množično« za namene davčnega potrjevanja računov zakonodaja ne definira. Pri opredelitvi, ali gre za izjemo od obveznosti potrjevanja računov po 3. točki 2. odstavka 3. člena ZDavPR je pomembno, da so kumulativno izpolnjeni vsi pogoji določeni v navedenem členu glede opredelitve dobav in storitev (trajanje - kontinuirano, dejavnost – izključno v naštetih dejavnostih oskrbe z električno energijo, plinom in paro, oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki, ter v telekomunikacijski dejavnosti, opravljenih ), pravni podlagi (sklenjena pogodba o dobavi med dobaviteljem in naročnikom) izdaji, vročanju in plačilu računa.

Glede izjem po 3. točki 2., odstavka 3. člena ZDavPR glej tudi odgovore na vprašanja številka 44, 48, 150 in 122.

Vprašanje 172: Katere podatke mora zavezanec posredovati o nepremičnih poslovnih prostorih? Kje zavezanec dobi identifikacijske podatke o nepremičnem poslovnem prostoru, ki jih mora posredovati za namene sporočanja podatkov o poslovnih prostorih po ZDavPR? (3. 9. 2015)

Vsebino in obliko sporočila s podatki o poslovnem prostoru določa 7. člen Pravilnika o izvajanju ZDavPR oziroma Prilogi II k navedenemu pravilniku, ki je njegov sestavni del.

Oznako poslovnega prostora, v katerem zavezanec izdaja račune pri gotovinskem poslovanju, določi zavezanec sam, pri čemer

• je ta lahko sestavljena iz številk in črk 0-9, a-z, A-Z,
• mora biti enaka kot tista, ki je navedena na računih in
• mora biti enkratna na nivoju zavezanca.

Pri identifikacijski oznaki nepremičnine se vpiše identifikacijska oznaka stavbe oziroma dela stavbe, kjer se nahaja poslovni prostor, kot je določena v registru nepremičnin. Oznaka se vpiše, če zavezanec izdaja račune v nepremičnem poslovnem prostoru. Identifikacijska oznaka nepremičnine je sestavljena iz treh delov, in sicer podatka številke katastrske občine, številke stavbe in številke dela stavbe, ki se vpisujejo ločeno. V kolikor zavezancu niso znani identifikacijski podatki o nepremičnini, le te pridobi na Geodetski upravi Republike Slovenije - GURS (povezava do spletnih strani GURS http://www.gu.gov.si/)

Za nepremični poslovni prostor se v sporočilu o posredovanju podatkov vpiše tudi naslov poslovnega prostora. Naslov sestavljajo ulica in hišna številka, dodatek k hišni številki, naselje, pošta in poštna številka.

Vprašanje 173: Ali bo namensko digitalno potrdilo vezano na fizično osebo, ki bo namensko digitalno potrdilo uporabljala ali na zavezanca, ki bo izdajal račune in jih posredoval v davčno potrjevanje? (3. 9. 2015)

Namensko digitalno potrdilo bo vezano na zavezanca, ki bo pa lahko imel tudi več namenskih digitalnih potrdil. Namensko digitalno potrdilo se lahko uporablja različno. Zavezanec ima lahko enega nameščenega na strežniku za več elektronskih naprav, lahko eno namensko digitalno potrdilo kopira za več elektronskih naprav, ali pa si pridobi za vsako elektronsko napravo svoje namensko digitalno potrdilo. Odločitev je odvisna od poslovnih in tehničnih zahtev zavezanca.

VprašaNje 174: Kako bo zavezanec preklical namensko digitalno potrdilo? (3. 9. 2015)

Namensko digitalno potrdilo bo zavezanec preklical elektronsko na eDavkih. Za preklic namenskega digitalnega potrdila bo na eDavkih posebna vloga.

Vprašanje 175: Ali bodo namensko digitalno potrdilo potrebovali zavezanci, ki bodo za izdajo računov uporabljali aplikacijo FURS - »mini blagajno« in zavezanci, ki bodo za izdajo računov uporabljali vezano knjigo računov? (3. 9. 2015)

Da. Vsi zavezanci, ki bodo izdajali račune in so po ZDavPR zavezani k davčnem potrjevanju računov bodo potrebovali namensko digitalno potrdilo pred začetkom gotovinskega poslovanja, saj bodo le z uporabo namenskega digitalnega potrdila lahko v informacijski sistem FURS posredovali podatke o poslovnih prostorih in podatke o izdanih računih.

Vprašanje 176: Ali je za prodajo mleka iz mlekomata treba izdati račun? (3. 9. 2015, 30. 9. 2015)

Za prodajo blaga iz avtomatov je po DDV zakonodaji določena izjema od obveznosti izdajanja računov. Na tej podlagi davčnemu zavezancu za prodajo mleka iz mlekomata (avtomata) ni treba izdati računa in ni predmet davčnega potrjevanja računov. Pogoj za izjemo od obveznosti izdajanja računov na prodajo blaga iz avtomatov pa je, da mora davčni zavezanec zagotoviti podatke o prodaji s popisom začetnih in končnih zalog, ki ga opravi najmanj enkrat mesečno.

Če se davčni zavezanec kljub prej navedeni izjemi odloči za izdajanje računov za dobavo (prodajo) mleka iz mlekomata pa so tako izdani računi niso predmet davčnega potrjevanja računov, (več glede pogojev po ZDavPR je pojasnjeno pri odgovoru na vprašanje 13).

Vprašanje 177: Kako je z uporabo davčnih blagajn pri prodajo čistil, kozmetike, posode in njihove predstavitve? (3. 9. 2015)

Davčni zavezanec, ki ima registrirano dejavnost (s.p., d.o.o.), za svojega naročnika izvaja predstavitev njegovih izdelkov (čistila, kozmetika, posoda in podobno) in prodajo le teh. Za prodane izdelke kupcu (fizični osebi) izstavi račun v imenu naročnika. Kupec plača račun z gotovino, račun za prodane izdelke in provizijo pa je plačan z nakazilom na transakcijski račun. Sprašuje, ali bo moral biti račun, ki ga v imenu svojega naročnika izda kupcu izdelkov, davčno potrjen in ali bi moral biti tak račun že sedaj izdan z uporabo vezane knjige računov.

Račun, ki ga davčni zavezanec izda za prodajo izdelkov fizični osebi in ga fizična oseba plača v gotovini, je predmet davčnega potrjevanja računov. Predmet davčnega potrjevanja pa ni račun, ki je plačan z neposrednim nakazilom na transakcijski račun.

V zvezi z vprašanjem, ali bi zavezanec (s.p., d.o.o.) že sedaj moral uporabljati vezano knjigo računov pojasnjujemo, da mora v skladu z 31.a členom ZDavP-2 zavezanec izdati račun iz vezane knjige računov, če izda račun pri gotovinskem poslovanju brez uporabe ustreznega računalniškega programa oziroma elektronske naprave v skladu z 38. členom ZDavP-2 (z revizijsko sledjo o izdanih računih). Več glede izdaje računov z uporabo vezane knjige računov je pojasnjeno pri odgovorih na najpogostejša vprašanja v zvezi z vezano knjigo računov.

Vprašanje 178: Na kakšni podlagi lahko račun za opravljeno dobavo izda kupec oziroma prejemnik storitve ali tretja oseba v imenu in za račun dobavitelja in kaj mora v takem primeru poslati FURS? (3. 9. 2015)

V skladu s prvim odstavkom 81. člena ZDDV-1 mora davčni zavezanec zagotoviti, da sam, prejemnik ali tretja oseba v njegovem imenu in za njegov račun izda račun. Nadalje 136. člen Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 ureja primere, ko račun v imenu in za račun dobavitelja izda prejemnik (samofakturiranje).

Po določbi 136. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 račun lahko izda kupec blaga ali naročnik storitev (samofakturiranje) za njemu opravljeno dobavo blaga ali storitev, ki mu jo je davčni zavezanec dobavil, le v primeru:

• če se obe stranki o tem predhodno dogovorita in
• če se še posebej dogovorita o načinu sprejema vsakega računa s strani davčnega zavezanca, ki dobavlja blago ali opravlja storitve.

Davčni zavezanec dobavitelj in kupec blaga ali naročnik storitev, ki izda račun v imenu in za račun davčnega zavezanca dobavitelja, določita pogoje in podrobnosti predhodnega dogovora ter postopek sprejema vsakega računa. Če pogodba za opravljeno dobavo blaga oziroma storitev vsebuje vse podrobnosti, poseben dogovor ni potreben. Na zahtevo davčnega organa morata dokazati obstoj predhodnega dogovora. Vsebina predhodnega dogovora po DDV zakonodaji podrobneje sicer ni določena. Pri odkupu vračljive embalaže je račun lahko izdan v imenu in za račun uporabnika, identificiranega za namene DDV, brez predhodno sklenjenega dogovora.

Po ZDDV-1 je v zvezi z izdajo računa, ki ga izda tretja oseba v imenu in za račun dobavitelja, treba upoštevati četrti odstavek 84. člena ZDDV-1, ki določa, da morajo biti pristnost izvora, celovitost vsebina in čitljivost računa v papirnati ali v elektronski obliki zagotovljene od trenutka izdaje do konca obdobja hrambe računa. Pristnost izvora računa pomeni zagotovitev identitete dobavitelja ali izdajatelja računa. Dobavitelj mora po potrebi zagotoviti, da je račun izdal on ali da je bil račun izdan v njegovem imenu in za njegov račun. To lahko zagotovi tako, da račun evidentira v računovodskih listinah. Pri samofakturiranju ali kadar račun izda tretja oseba, se lahko dokaže z dokazili. Identiteta dobavitelja je podatek, ki mora biti na računu vedno naveden. Tudi prejemnik računa mora zagotoviti, da je dobavitelj, ki je naveden na računu, dejansko dobavil blago ali opravil storitve, na katere se nanaša račun, pri tem pa za izpolnitev te obveznosti lahko uporabi katere koli postopke za nadzor poslovanja, ki ustvarjajo zanesljivo revizijsko sled med računom in dobavo blaga ali opravljeno storitvijo. Davčni zavezanec lahko identiteto izdajatelja računa zagotovi z naprednim elektronskim podpisom ali elektronsko izmenjavo podatkov (pri računih v elektronski obliki), vendar to ne posega v to, da morajo računi odražati dejanske dobave. Zagotovitev identitete izdajatelja računa se lahko uporablja za primere, v katerih je račun izdal dobavitelj in v katerih je račun izdala tretja oseba, ali v primeru samofakturiranja.

Če zavezanec izda račun v tujem imenu za tuj račun, mora v okviru postopka davčnega potrjevanja računa v skladu s 6. členom ZDavPR FURS posredovati tudi davčno številko davčnega zavezanca, v imenu in za račun katerega je bil račun izdan, in določene druge podatke o tem računu. Več glede podatkov, ki jih bo treba pošiljati v postopku davčnega potrjevanja računov je navedeno pri odgovoru na vprašanje 54.

Vprašanje 179: Ali je mogoče račune stranki pošiljati v elektronski obliki, torej prek e-maila v pdf formatu in ali bo to možno tudi po uvedbi davčne blagajne? (3. 9. 2015)

Predmet davčnega potrjevanja so računi, izdani v skladu z ZDDV-1. Po določbah ZDDV-1 so računi, izdani v papirni obliki, in računi, izdani v elektronski obliki, med seboj enakovredni. Da se lahko upošteva račun kot elektronski račun, mora biti izdan in prejet v kateri koli elektronski obliki zapisa. Pristnost izvora, celovitost vsebine in čitljivost računa v papirni ali elektronski obliki, mora biti zagotovljena od trenutka izdaje do konca obdobja hrambe računa. Obliko zapisa določi davčni zavezanec, račun pa je lahko poslan in prejet tudi v elektronski obliki kot je e-pošta s prilogo PDF. Več glede elektronskih računov je navedeno v točki 4. podrobnejšega opisa Računi. Pripominjamo, da tudi v primeru izdaje elektronskega računa po določbah ZDavPR velja, da mora kupec račun prevzeti in ga zadržati neposredno po odhodu iz poslovnega prostora in ga na zahtevo predložiti pooblaščeni osebi davčnega ali tržnega organa.

Vprašanje 180: Kako je z davčnim potrjevanjem računov pri društvih - članarina, dobava blaga ali storitev kot članska ugodnost, darila manjše vrednosti, srečelov in organizacija izletov? (18. 9. 2015)

Obravnava članarine v društvu in obveznost potrjevanja računov je odvisna od tega, čemu je namenjena članarina društva.

Društvo, ki od članov prejme plačilo članarine in je celotna članarina društva namenjena izvajanju dejavnosti društva za namene članstva (administrativni stroški, stroški korespondence s člani, stroški za vzgojo strokovnih kadrov, nakup opreme za delovanje društva…) in ni namenjena izvajanju članskih ugodnosti, ki po vsebini predstavljajo dobave blaga ali storitev, ki jih opravljajo tudi drugi davčni zavezanci, članarina ni predmet DDV. Po določbah ZDDV-1 se za članarino v tem pomenu, ne izda račun.

Kadar je članarina ali del članarine namenjen izvajanju aktivnosti oziroma članskih ugodnosti, ki po vsebini predstavljajo dobave blaga ali storitev, ki jih opravljajo tudi drugi davčni zavezanci, je znesek članarine plačilo za dobavo blaga ali storitev, ki jo prejme član društva. V teh primerih se šteje, da društvo opravi dobavo blaga ali storitev svojim članom za plačilo (članarina) in mora izdati račun, ko je dobava blaga ali storitev opravljena. Če je račun za dobavo plačan z gotovino (članarina ali del članarine plačana z gotovino) je predmet davčnega potrjevanja računov.

Če znesek darila (npr. majice), ki jo dobi član društva brezplačno, ne presega vrednosti 20 eurov, gre po DDV zakonodaji za dajanje daril manjših vrednosti, ki niso predmet DDV, zato društvu ni treba izdati računa. Po DDV zakonodaji se dajanje daril (brezplačno) manjših vrednosti v okviru opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca ne štejejo za dobavo, opravljeno za plačilo, če se dajejo le občasno in če se ne dajejo istim osebam.

Društvu za srečke za srečelov oziroma vplačila za udeležbo v igri na srečo (srečelov), ki se izvaja v skladu z zakonom, ki ureja igre na srečo, po DDV zakonodaji ni treba izdati računa, če podatke o prodaji srečk za srečelov zagotavlja s popisom začetnih in končnih zalog. Več glede srečelova je navedeno v Brošuri o davku od iger na srečo.

Društvo (npr. planinsko društvo), ki organizira planinski izlet, opravi storitev organizacije izleta in je zavezano k izdaji računa. Če je račun plačan z gotovino, je takšen račun predmet davčnega potrjevanja računov. Če na primer planinsko društvo organizira planinski izlet (organizira prevoz, prenočišče) opravi storitev organizacije izleta in je za opravljeno storitev zavezano k izdaji računa, ki ga mora davčno potrditi, če je plačan z gotovino. Kadar del članarine dejansko predstavlja plačilo za organizacijo izleta, potem mora društvo za opravljeno storitev organizacije izleta, ki je bila plačana gotovinsko kot članarina, najkasneje, ko je ta storitev opravljena, tudi izdati račun in ga davčno potrditi.

Glede vprašanja, ali to velja tudi v primeru, ko gre za izlet, ki ga društvo organizira npr. enkrat letno samo za vse svoje člane v okviru druženja, ob pogoju, da to izhaja tudi iz namena ustanovitve društva pojasnjujemo, da organizacija planinskega izleta za člane za plačilo predstavlja opravljanje storitev in je društvo dolžno izdati račun. Če je račun plačan z gotovino je predmet davčnega potrjevanja.

Več glede možnosti postopka potrjevanja računov je pojasnjeno pri odgovoru na vprašanje 49. Z namenom razbremenitve malih zavezancev, ki izdajajo le manjše število računov, pa bo FURS omogočil aplikacijo »mini blagajna« za izdajanje in potrjevanje računov pri davčnem organu, več o tem je pojasnjeno pri odgovoru na vprašanje 73.

Vprašanje 181: Razlaga izjeme po ZDavPR od obveznosti davčnega potrjevanja računov za dobave iz dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki v povezavi z dobavami, opravljenimi na podlagi odloka za družbi javno podjetje A in javno podjetje B. (18. 9. 2015)

V skladu s 3. točko drugega odstavka 3. člena ZDavPR so računi za dobave iz dejavnosti iz skupine E 36 Oskrba z vodo, E 37 Ravnanje z odplakami in E 38 Zbiranje in odvoz odpadkov ter ravnanje z njimi Standardne klasifikacije dejavnosti – SKD 2008, izvzeti iz obveznosti davčnega potrjevanja računov v primerih, ko so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

• gre za kontinuirane dobave naročniku,
• dobave so opravljene na podlagi sklenjene pogodbe o dobavi med dobaviteljem in naročnikom,
• dobavitelj takšne račune izstavlja množično z uporabo sistema avtomatske obdelave podatkov, ločeno od blagajniških mest, periodično v vnaprej dogovorjenih časovnih intervalih,
• računi so izdani za plačilo prek univerzalnega plačilnega naloga,
• računi se naročniku vročijo preko izvajalca poštnih storitev, po elektronski poti oziroma na drug primerljiv način,
• plačilo računa se izvrši naknadno, po izdaji računa in ni neposredno povezano s posamezno dobavo dobavo blaga oziroma storitve.

Javni podjetji A in B izvajata obvezni gospodarski javni službi oskrbe s pitno vodo ter zbiranja komunalnih odpadkov in prevoza komunalnih odpadkov na območju občine. Dobavo storitev javne službe izvajata podjetji na podlagi Odloka o oskrbi s pitno vodo in Odloka o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov. Odloka določata obveznosti in pravice izvajalcev in uporabnikov storitev in sta obenem tudi podlaga za izdajo računov za te dobave uporabnikom.

Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo javno podjetje A dobavlja storitve uporabnikom – fizičnim in pravnim osebam, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda na območju občine in imajo izvedeno priključitev na javni vodovod na podlagi soglasja izvajalca. Na območju, kjer obstaja javni vodovod, je priključitev stavbe na vodovod obvezna (uporabnik). Izvajalec je v zvezi z izvajanjem javne službe dolžan odčitavati obračunske vodomere in obračunavati porabljeno vodo, za kar mesečno izstavlja račune uporabnikom. Računi morajo vsebovati vse zakonsko predpisane elemente. Izvajalec račun izstavi lastniku stavbe ali uporabniku vode v stavbi. Uporabnik mora plačevati račune za storitve javne službe v roku, navedenem na računu.

Izvajalec javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov javno podjetje B dobavlja storitve uporabnikom, ki so vpisani v njegovo evidenco uporabnikov. Evidenco javno podjetje B vodi na podlagi odloka. Vsak uporabnik se je dolžan vključiti v sistem zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in izvršiti plačilo za opravljeno storitev javne službe v roku, določenem na računu. Na računu se določi vrednost dobavljenih storitev na podlagi cen storitev, ki so oblikovane na osnovi Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

V skladu z navedenim se torej na področju oskrbe s pitno vodo in zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov javne dobrine na podlagi odloka zagotavljajo vsem prebivalcem oziroma uporabnikom določenega območja, v primeru javnega podjetja A in javnega podjetja B območja občine. Odločitev o koriščenju oziroma nekoriščenju storitev, ki jih izvajata podjetji, ni prepuščena uporabnikom (oz. kupcem po ZDavPR), temveč je medsebojno razmerje vzpostavljeno na območju občine na podlagi odlokov. Prej omenjana odloka vsebujeta vse storitve ter obveznosti in pravice na eni strani izvajalca javne službe in na drugi strani uporabnika. Na ta način so določbe na strani uporabnika enotne za vse uporabnike. Odloka poleg drugih določb vsebujeta tudi vse elemente, ki so sicer predmet pogodbe o dobavi med dobaviteljem in naročnikom, s to razliko, da gre za obvezno oz. avtomatsko vključitev med uporabnike oziroma naročnike teh storitev (in hkrati obveznost zagotavljanja teh storitev s strani izvajalca GJS). Odloka torej v primerih izvajanja obveznih gospodarskih javnih služb nadomeščata pogodbe.

Vprašanje 182: Ali je treba za prodajo kart oziroma vozovnic za žičnice (smučarske vozovnice) izdati račun? (18. 9. 2015)

Za prodajo kart oziroma vozovnic za žičnice (smučarske vozovnice) je po 143. členu Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 določena izjema od obveznosti izdajanja računov, zato davčnemu zavezancu za prodajo kart oziroma vozovnic za žičnice ni treba izdati računa. V takem primeru prodane karte oziroma vozovnice za žičnice tudi niso predmet davčnega potrjevanja računov po ZDavPR.

Vprašanje 183: Davčne blagajne pri plačevanju članarin, zamudnin in drugih plačil za storitve splošnih knjižnic. (18. 9. 2015, 3. 12. 2015)

Članarine, ki jih knjižnice v okviru izvajanja javne službe na področju knjižnične dejavnosti zaračunavajo svojim članom, je treba obravnavati kot plačilo za opravljeno (kulturno) storitev, ki je v skladu s 13. točko prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 in ob upoštevanju druge alineje prvega odstavka 69. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV-1, oproščena plačila DDV.

Iz veljavne Uredbe o osnovnih storitvah knjižnic (Uradni list RS, št. 29/03) izhaja, da knjižnice nekatere svoje osnovne storitve za uporabnike, ki se izvajajo v okviru knjižnične dejavnosti kot javna služba in ki povzročajo knjižnici dodatne stroške (zaradi vodenja evidenc, izdaje izkaznic in potrdil, zagotavljanja sledljivosti izposojenega gradiva, obnavljanja poškodovanega gradiva, itd…) omogočajo le članom, ki jim lahko zaračunajo članarino in/ali drugo nadomestilo, s katerim pokrijejo del dodatnih stroškov (vendar le, če pokrivanje teh stroškov ni zajeto v okviru financiranja javne službe).Iz navedenega izhaja, da so članarine (v teh primerih) obravnavane kot plačilo za opravljene storitve knjižnice oziroma da so te storitve uporabnikom knjižnice opravljene kot povračilo za članarino. Navedeno pomeni, da so članarine, ki jih knjižnice v okviru izvajanja javne službe na področju knjižnične dejavnosti zaračunavajo svojim članom, po DDV zakonodaji plačilo za opravljeno (kulturno) storitev, oproščeno plačila DDV po 13. točki prvega odstavka 42. člena ZDDV-1. Za tako opravljeno storitev (članarino) mora davčni zavezanec izdati račun in ga davčno potrditi, če je plačan z gotovino.

Pri zamudnini ne gre za plačilo za storitev, ki je predmet DDV, zato je tak račun, če je plačan gotovinsko, ni predmet davčnega potrjevanja računov.

Plačilo zamudnine člana v splošni knjižnici je plačilo pogodbene kazni kot civilne sankcije za kršitev sklenjene posodbene pogodbe med njim in splošno knjižnico, ki ni predmet DDV, in ni plačilo za čas izposoje gradiva po poteku roka, določenega za vračilo izposojenega gradiva, ki bi bilo predmet DDV. Predpisi, ki urejajo DDV v primeru zamudnine ne določajo obveznosti izdaje računa in posledično za zamudnine ne velja obveznost davčnega potrjevanja računov po ZDavPR.

Glede drugih plačil za storitve splošnih knjižnic na splošno pojasnjujemo, da če gre za storitve, za katere je treba po DDV zakonodaji izdati račun, je tako izdani račun, če je plačan gotovinsko, predmet davčnega potrjevanja računov.

Vprašanje 184: Ali mora upravna enota voditi poslovne knjige in evidence in davčno potrditi račun za obrazce za vozniško dovoljenje in potni list? (18. 9. 2015, 1. 1. 2018)

Posredni in neposredni proračunski uporabniki morajo voditi poslovne knjige ter izdajati letna poročila v skladu z določbami Zakona o računovodstvu - ZR, drugimi predpisi, kodeksom računovodskih načel ter slovenskimi računovodskimi standardi. Iz določb ZDDV-1 in odgovora na vprašanje 35 in odgovora na vprašanje 13 pa izhaja, da državni organi in organizacije, organi lokalnih skupnosti itd. (5. člen ZDDV-1) v glavnem niso davčni zavezanci, ko opravljajo dejavnosti ali transakcije kot organi oblasti. Pri opravljanju dejavnosti ali transakcij pa se štejejo za davčne zavezance v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami, če bi njihova obravnava, kot da niso davčni zavezanci, povzročila znatno izkrivljanje konkurence. V primeru opravljanja dejavnosti ali transakcij kot organ oblasti upravni enoti torej po DDV zakonodaji ni treba izdajati računov (tudi ne iz VKR) npr. za obrazce vozniških dovoljenj in potnih listov, kar pa pomeni, da ti računi tudi ne bodo predmet davčnega potrjevanja računov.

Če pa upravna enota opravi obdavčljivo transakcijo (obdavčeno ali oproščeno dobavo), za katero se po določbi 5. člena ZDDV-1 šteje za davčnega zavezanca, pa mora tudi po DDV zakonodaji izdati račun. To pa pomeni, da bodo UE v teh primerih prav tako zavezane k davčnemu potrjevanju računov po ZDavPR oziroma v prehodnem obdobju iz 25. člena ZDavPR z uporabo vezane knjige računov, če so izpolnjeni pogoji za davčno potrjevanje po ZDavPR.

(Opomba: Od 1. 1. 2018 dalje je omogočena trajna možnost izbire glede uporabe vezane knjige računov za izdajanje računov).

Vprašanje 185: Ali izjema za prodajo kart, vstopnic in vozovnic velja tudi, če so le te prodane iz avtomata? (18. 9. 2015)

Pravilnika o izvajanju ZDDV-1, pod pogojem, da davčni zavezanec podatke o prodaji zagotovi s popisom začetnih in končnih zalog, ki ga opravi najmanj enkrat mesečno. Za izjemo od obveznosti izdajanja računov na prodajo vozovnic, kart in žetonov v potniškem prometu (vlak, avtobus, žičnice) je torej ta pogoj izpolnjen, če davčni zavezanec zagotavlja podatke o prodaji vozovnic, kart in žetonov s popisom začetnih in končnih zalog, sam način pa na to nima vpliva.

Vprašanje 186: Ali je plačilo preko PayPal negotovinsko ali gotovinsko plačilo? (18. 9. 2015)

Za namene ZDavPR se šteje plačilo računa preko PayPal, da je račun plačan negotovinsko. Za račune plačane preko PayPal ni obvezno davčno potrjevanje podatkov o računu.

Iz ZDavPR izhaja, da v primeru plačila računa z nakazilom na transakcijski račun, odprt pri ponudniku plačilnih storitev, računa ni treba potrditi pri FURS. PayPal je ponudnik spletnih plačilnih storitev, ki izvaja storitve v Sloveniji neposredno, in za plačila računov preko PayPala tako velja enaka razlaga in uporaba ZDavPR kot za ostale izvajalce plačilnih storitev v Sloveniji.

Vprašanje 187: Kdaj se pri plačilu s čekom šteje, da je plačilo prejeto? (18. 9. 2015)

Za namene ZDavPR se šteje, da je račun plačan z gotovino, ko zavezanec za plačilo računa prejme ček, zato je treba račun davčno potrditi najkasneje, ko je dobava opravljena in prejet ček za plačilo tega računa. Če se kasneje ugotovi, da ček pri unovčenju nima kritja in se zato račun plača z drugim načinom plačila, pri tem ni treba ponovno pošiljati v potrjevanje davčno potrjenega računa.

Vprašanje 188: Ali je plačilo s pobotom, kompenzacijo negotovinsko ali gotovinsko plačilo?(18. 9. 2015)

Poboti in kompenzacije niso plačila z gotovino. Če je izdan račun predmet kompenzacije ali pobota, se glede plačila v smislu ZDavPR kompenzacija ali pobot štejeta za negotovinsko plačilo.

Vprašanje 189: Ali je plačilo računa za dobavo v stvareh ali v storitvah gotovinsko plačilo? (18. 9. 2015)

Če davčni zavezanec dobi račun za opravljeno dobavo plačan v stvareh ali v storitvah gre po določbah ZDavPR za plačilo z gotovino. V takem primeru namreč gre za drug način plačila, ki ni neposredno nakazilo na transakcijski račun zavezanca.

Vprašanje 190: Stroški davčnih blagajn za zavezance in dobiček (18. 9. 2015)

V skladu z davčnimi predpisi se stroški nakupa davčnih blagajn, ureditve dostopa do interneta itd. priznavajo kot davčno priznani odhodki, ki znižujejo davčno osnovo.

Pri nakupu računalniške opreme lahko zavezanec v letu nakupa uveljavi amortizacijsko stopnjo 50 %.

Poleg tega lahko zavezanci v skladu z že veljavno zakonodajo uveljavljajo davčno olajšavo za investicijo v davčne blagajne:

• V skladu s 55. a členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb lahko zavezanec uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 40 % investiranega zneska v opremo in neopredmetena sredstva, vendar največ v višini davčne osnove.
• Na podlagi 66. a člena Zakona o dohodnini - ZDoh-2 lahko zavezanec uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 40 % investiranega zneska v opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva v davčnem letu vlaganja.

Vprašanje 191: Ali mora upravna enota voditi poslovne knjige in evidence in davčno potrditi račun za obrazce za vozniško dovoljenje in potni list? (18. 9. 2015)

Posredni in neposredni proračunski uporabniki morajo voditi poslovne knjige ter izdajati letna poročila v skladu z določbami Zakona o računovodstvu - ZR, drugimi predpisi, kodeksom računovodskih načel ter slovenskimi računovodskimi standardi. Iz določb ZDDV-1 in odgovora na vprašanje 35 in odgovora na vprašanje 13 pa izhaja, da državni organi in organizacije, organi lokalnih skupnosti itd. (5. člen ZDDV-1) v glavnem niso davčni zavezanci, ko opravljajo dejavnosti ali transakcije kot organi oblasti. Pri opravljanju dejavnosti ali transakcij pa se štejejo za davčne zavezance v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami, če bi njihova obravnava, kot da niso davčni zavezanci, povzročila znatno izkrivljanje konkurence. V primeru opravljanja dejavnosti kot organ oblasti upravi enoti torej po DDV zakonodaji ni treba izdajati računov (tudi ne iz VKR) npr. za obrazce vozniških dovoljenj in potnih listov, kar pa pomeni, da ti računi tudi ne bodo predmet davčnega potrjevanja računov.

Če pa upravna enota opravi transakcijo (dobavo), ki je predmet DDV, in za katero se po določbi 5. člena ZDDV-1 šteje za davčnega zavezanca, pa mora tudi po DDV zakonodaji izdati račun in če so izpolnjeni pogoji po 31.a členu ZDavP-2, mora biti račun izdan iz VKR. To pa pomeni, da bodo UE v teh primerih prav tako zavezane k davčnemu potrjevanju računov po ZDavPR.