Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 29.4.2019 20:20:10

Davčno potrjevanje računov - Pogosta vprašanja in odgovori (101-150)

Rubrika: Davčne blagajneprint Natisni

Davčno potrjevanje računov - Pogosta vprašanja in odgovori (101-150)

Vir: FURS

Kazalo:

Vprašanje 101: Ali mora kupec prejeti račun tudi v primeru, če zavezanec ne more izdati računa z enkratno identifikacijsko oznako računa, ker je elektronska povezava v trenutku prodaje prekinjena? (16. 7. 2015)

Vprašanje 102: Kateri so opravičljivi razlogi za ne vzpostavitev delovanja elektronske naprave za izdajanje računov v roku dveh delovnih dni od okvare? (16. 7. 2015)

Vprašanje 103: Kateri prekrški so predvideni ZDavPR? (16. 7. 2015, 1. 1. 2018)

Vprašanje 104: Katere račune pri gotovinskem poslovanju za storitve, ki jih opravijo banke, bo potrebno davčno potrditi? (23. 7. 2015, dopolnitev 29. 7. 2015)

Vprašanje 105: Ali mora veterinar na terenu kupcu izdati račun, ki ga mora davčno potrditi? (23. 7. 2015, 1. 1. 2018)

Vprašanje 106: Ali je šola zavezanka za davčno potrjevanje računov od prodaje na dobrodelni prireditvi, na kateri se prodajo izdelki, ki so jih izdelali šolarji? (23. 7. 2015, 1. 1. 2018)

Vprašanje 107: Ali so upravniki nepremičnin pri svojem poslovanju zavezani k davčnemu potrjevanju računov? (23. 7. 2015)

Vprašanje 108: Neprofitno društvo, ki ni identificirano za DDV, nič ne prodaja. Edina plačila, ki jih prejema so letne članarine in vadnine. Letno ima društvo prihodkov 15 tisoč evrov. Ali je za tako društvo obvezna davčna blagajna? (23. 7. 2015)

Vprašanje 109: Čebelarsko društvo prodaja med in medico, ali mora izdati račun in ga davčno potrditi? (23. 7. 2015)

Vprašanje 110: Ali so po ZDavPR gasilska društva zavezana k davčnemu potrjevanju računov? (23. 7. 2015)

Vprašanje 111: Kakšno opremo za elektronsko izdajanje računov mora že imeti zavezanec na prodajnem mestu, da bodo njegovi stroški ob uveljavitvi novega sistema znašali 0 evrov? (23. 7. 2015)

Vprašanje 112: Letno izstavim 4 račune. Ali se izognem obveznosti potrjevanja računa, če stranko napotim, da račun plača na pošti na transakcijski račun? (23. 7. 2015)

Vprašanje 113: Ali bodo davčne blagajne obvezne tudi za rimo-katoliško cerkev, na primer za nabirke, plačila za maše? (23. 7. 2015, 9. 2. 2016)

Vprašanje 114: Ali bo moral imeti vsak zavarovalni zastopnik svojo davčno blagajno? (23. 7. 2015)

Vprašanje 115: Kako je s potrjevanjem računov pri darilnih bonih? (23. 7. 2015)

Vprašanje 116: Ali je potrebno davčno potrditi račun, ki je plačan preko univerzalnega plačilnega naloga – UPN oziroma položnice? (23. 7. 2015)

Vprašanje 117: Ali cirkus, ki ne prodaja vstopnic, zbira pa prostovoljne prispevke, potrebuje davčno blagajno? (23. 7. 2015)

Vprašanje 118: Ali bodo brezplačno aplikacijo lahko uporabljali le zavezanci z majhnim številom računov? Ali bo sistem preprečil velikim, da aplikacije ne bodo mogli uporabljati? (23. 7. 2015)

Vprašanje 119: Ali računov na splošno ne bo treba potrjevati ponudnikom blaga in storitev, ki niso vključeni v sistem DDV? (23. 7. 2015)

Vprašanje 120: Ali bodo morala društva davčno potrjevati potrdila, ki jih izdajo, ko jim člani plačajo članarino? Ali morajo zdaj ob tem izdati račun iz vezane knjige računov? (23. 7. 2015)

Vprašanje 121: Kako zavezanec izda račun, ki ne bo plačan gotovinsko? (24. 7. 2015)

Vprašanje 122: Krajevna skupnost in davčno potrjevanje računov (računi za vodo, najem grobov, uporaba mrliške vežice) (24. 7. 2015)

Vprašanje 123: Dobava vina iz vinomata in davčne blagajne (24. 7. 2015, 18. 9. 2015)

Vprašanje 124: Strojni krožki in izdaja računov iz VKR ter v katerih takih primerih bodo računi predmet davčnega potrjevanja? (24. 7. 2015)

Vprašanje 125: Če bo račun plačan s plačilno ali kreditno kartico, ali bo FURS že preko posredovanih podatkov o računu, videl, kdo in kaj je plačal in s katero kartico? (29. 7. 2015)

Vprašanje 126: Ali lahko na FURS v potrditev pošljem čisto vsak izdan račun in se ne ukvarjam s tem, na kakšen način je bil plačan? (29. 7. 2015)

Vprašanje 127: Ali bo potrebno na računu izpisati tudi QR kodo? Ali je kakšna druga možnost? (29. 7. 2015, 21. 8. 2015, 13. 10. 2015)

Vprašanje 128: Vprašanje: ali bo na računu zapisana ura (čas) priprave računa ali ura (čas) potrditve računa od FURS-a? (29. 7. 2015)

Vprašanje 129: Ali bo potrebno davčno potrditi tudi račun, ki bo delno plačan v gotovini? (29. 7. 2015)

Vprašanje 130: Kako bo z obveznostjo davčnega potrjevanja računov v lekarni? (29. 7. 2015)

Vprašanje 131: Ali bodo morali imeti odvetniki in zasebni zdravniki tudi davčne blagajne? (29. 7. 2015)

Vprašanje 132 : Ali si društva lahko izposojajo blagajne za izdajo računov, ki so predmet davčnega potrjevanja računov? (29. 7. 2015)

Vprašanje 133: Kako bo FURS nadziral kupce? (29. 7. 2015)

Vprašanje 134: Ali je plačilo po povzetju in plačilo po poštni nakaznici gotovinsko plačilo in ali je račun plačan na tak način predmet davčnega potrjevanja? (29. 7. 2015)

Vprašanje 135: Ali je sobodajalec zavezanec za davčno potrjevanje računov? (10. 8. 2015)

Vprašanje 136: Ali bo vsak taksi štel za poslovni prostor, ki bo moral imeti svojo identifikacijsko številko? (10. 8. 2015, 21. 8. 2015)

Vprašanje 137: Ali lahko eno mobilno elektronsko napravo v dnevu uporablja več voznikov v različnih vozilih? (10. 8. 2015)

Vprašanje 138: Če je predmet prijave poslovnega prostora mobilna davčna blagajna, kaj je oznaka poslovnega prostora v strukturi številke računa? (10. 8. 2015, 21. 8. 2015, 21. 12. 2015)

Vprašanje 139: Ali so prodajalci na »bolšjem« oziroma »kramarskem« sejmu zavezanci za davčno potrjevanje računov? Ali bodo morali imeti davčno blagajno? (10. 8. 2015)

Vprašanje 140: Ali se plačevanje prek Monete obravnava kot plačilo z gotovino? (10. 8. 2015, 3. 12. 2015)

Vprašanje 141: Ali bodo predmet davčnega potrjevanja računov tudi računi, ki so bili izdani v letu 2015 pred začetkom obvezne uporabe ZDavPR in nimajo vseh podatkov, ki jih zahteva ZDavPR, če so bili plačani v letu 2016? (10. 8. 2015)

Vprašanje 142: Ali davčne blagajne veljajo tudi za plačilo rezervacije v hotelu, če stranka izrabi pravico do odstopa, hotel pa si te zneske obdrži – ali je treba izdati avansni račun? (10. 8. 2015)

Vprašanje 143: Zavezanec svojemu zaposlenemu naloži dobroimetje na kartico, s katero potem zaposleni plača nakup, ki ga opravi v trgovini oz. tam, kjer je dogovorjeno, da s tako kartico lahko plačuje (gre za t.i. poslovne kartice). Ali se plačilo s tako kartico tudi šteje kot gotovinsko? (14. 8. 2015)

Vprašanje 144: Ali so napitnine predmet davčnega potrjevanja? (14. 8. 2015)

Vprašanje 145: Zavezanec svojemu zaposlenemu naloži dobroimetje na kartico, s katero potem zaposleni plača nakup, ki ga opravi v trgovini oz. tam, kjer je dogovorjeno, da s tako kartico lahko plačuje (gre za t.i. poslovne kartice). Ali se plačilo s tako kartico tudi šteje kot gotovinsko? (14. 8. 2015)

Vprašanje 146: Kako je s potrjevanjem računov, ki jih slovenski davčni zavezanec izda za prodajo izdelkov prek spleta končnim potrošnikom v drugo državo članico, v kateri je presegel limit, ki je določen v tej državi za prodajo blaga na daljavo? (14. 8. 2015, 18. 4 2019)

Vprašanje 147: Uporaba davčnih blagajn pri plačevanju članarin, zamudnin in drugih plačil za storitve splošnih knjižnic (14. 8. 2015, 3. 12. 2015)

Vprašanje 148: Kako je z davčnim potrjevanjem računov za vstopnice? (14. 8. 2015, 1. 1. 2018)

Vprašanje 149: Kaj je zaščitna oznaka izdajatelja računa? Kaj je ZOI? (21. 8. 2015, 7. 9. 2015, 13. 10. 2015)

Vprašanje 150: Zaprosilo za dodatno pojasnilo glede množičnih računov za oskrbo s pitno vodo, za katere je po ZDavPR določena izjema. (21. 8. 2015, 21. 12. 2015)

 

Vprašanje 101: Ali mora kupec prejeti račun tudi v primeru, če zavezanec ne more izdati računa z enkratno identifikacijsko oznako računa, ker je elektronska povezava v trenutku prodaje prekinjena? (16. 7. 2015)

Da. V primeru prekinitve vzpostavljene elektronske povezave zavezanec pri gotovinskem poslovanju pred izročitvijo računa kupcu ne bo mogel davčno potrditi računa. Račun bo zavezanec izdal z uporabo elektronske naprave, kljub temu, da ga pred tem ne bo mogel potrditi pri davčnem organu. Račun, ki ga bo prejel kupec, zato ne bo vseboval enkratne identifikacijske oznake računa (EOR).

V primeru takšnega dogodka zavezanec pri gotovinskem poslovanju pred izročitvijo računa kupcu ne bo davčno potrdil računa. Račun, ki ga bo prejel kupec, zato ne bo vseboval enkratne identifikacijske oznake računa (EOR).

Vprašanje 102: Kateri so opravičljivi razlogi za ne vzpostavitev delovanja elektronske naprave za izdajanje računov v roku dveh delovnih dni od okvare? (16. 7. 2015)

V primeru nedelovanja elektronske naprave za izdajo računov mora zavezanec do odprave okvare oziroma do ponovne vzpostavitve delovanja elektronske naprave račune pri gotovinskem poslovanju izdajati iz vezane knjige računov v skladu z 31. a členom ZDavP-2. Nedelovanje elektronske naprave je lahko posledica okvare programske ali strojne opreme ali izpada električne energije.

Zavezanec mora ponovno vzpostaviti delovanje elektronske naprave za izdajanje računov v dveh delovnih dneh od dneva prenehanja delovanja elektronske naprave. V enakem roku mora davčnemu organu poslati podatke o izdanih računih, ki jih je v času nedelovanja elektronske naprave izdal iz vezane knjige računov.

Če zavezanec iz opravičljivih razlogov ne more vzpostaviti delovanja elektronske naprave za izdajo računov v roku dveh delovnih dni, pošlje podatke o računih, ki jih je izdal iz vezane knjige računov najkasneje naslednji delovni dan po prenehanju razlogov za zamudo. Za opravičljive razloge se štejejo utemeljeni razlogi, ki jih zavezanec ni mogel predvideti oziroma odvrniti in preprečujejo vzpostavitev delovanja elektronske naprave za izdajo računov v predpisanem roku. Med utemeljene je mogoče šteti predvsem objektivne razloge, katerih vzroki so zunaj poslovanja zavezanca za davek. Takšni razlogi so npr. daljši izpad električne energije, požar, poplava in podobno. Ne pridejo pa v poštev okoliščine, ki bi jih zavezanec lahko predvidel, na primer preobremenjenost in časovna stiska.

Vprašanje 103: Kateri prekrški so predvideni ZDavPR? (16. 7. 2015, 1. 1. 2018)

V postopkih kaznovanja zaradi storitve prekrška v zvezi z davčnim potrjevanjem računov so globe predpisane v ZDavPR. Za prekrške se po ZDavPR lahko v hitrem postopku izreče globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom. Zakon določa prekršek za kupca, in davčne prekrške za zavezance in za dobavitelje oziroma vzdrževalce programske opreme ter za odgovorne osebe zavezancev in dobaviteljev oziroma vzdrževalcev programske opreme. Različna višina glob je predpisana glede na kršitelje in težo kršitev, t.j. ali gre za davčni prekršek, hujši davčni prekršek in tudi posebej hud prekršek.

Globe za zavezance in dobavitelje oziroma vzdrževalce programske opreme

Kršitelji

Davčni prekrški

(od…do…eurov)

Hujši davčni prekrški

(od…do…eurov)

Posebej hudi davčni prekrški

(do …eurov)

pravne osebe, ki štejejo za srednjo ali veliko gospodarsko družbo po zakonu, ki ureja gospodarske družbe (ZGD-1)

5.000 - 75.000

10.000 - 125.000

do 150.000

ostale pravne osebe

2.000 - 50.000

4.000 - 75.000

do 100.000

samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost

1.500 - 25.000

3.000 - 50.000

do 75.000

za odgovorne osebe navedenih storilcev, pri čemer je predvidena tudi odgovornost za odgovorne osebe (tudi v državnem organu in samoupravni lokalni skupnosti)

800 - 5.000

1.200 - 10.000

do 20.000

 

Davčni prekrški - predpisana globa[42]

Hujši in posebno hudi davčni - prekrški predpisana globa[43]

Od 800 do 75.000 eurov je, kadar kršitelj

Od 1.200 do 150.000 eurov je, kadar kršitelj

- pri izvajanju postopka potrjevanja računov oziroma v postopku elektronske izmenjave podatkov z davčnim organom ne uporabi namenskega potrdila za elektronsko podpisovanje sporočil;

 

- za namene posredovanja podatkov o računu ne poveže oznake fizične osebe, ki z elektronsko napravo izda račun, z davčno številko te osebe in ne pošlje davčne številke osebe davčnemu organu);

- ne zagotovi, da je številka računa, za katerega se izvaja postopek potrjevanja računa, sestavljena na predpisan način;

- ne sprejme internega akta oziroma v internem aktu navede neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke;

- ne objavi oziroma ne objavi na kupcu vidnem mestu obvestila o obveznosti izdaje računa in obveznosti kupca, da prevzame in zadrži račun);

- v predpisanem roku ne pošlje podatkov o računih, izdanih z uporabo vezane knjige računov.

- ne sporoči podatkov o poslovnih prostorih;

- pošlje neresnične ali nepopolne podatke o poslovnih prostorih;

- davčnemu organu ne pošlje podatkov o računu, ki so predpisani za namene izvajanja potrjevanja računov;

- davčnemu organu pošlje neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke o računu;

- ne izda računa v predpisanem roku;

- izda kopijo računa brez navedbe, da gre za kopijo;

- izda račun, ki ne vsebuje vseh predpisanih podatkov, razen če ni z ZDavPR drugače določeno;

 

- omogoči zavezancu izdajo računov in kopij računov v nasprotju z določbami tega zakona;

- ne zagotovi izpisa vseh izdanih kopij računov in zahtevanih podatkov s programsko opremo.

 

- v predpisanem roku ne vzpostavi elektronske povezave in ne pošlje podatkov o vseh izdanih računih;

- ne pošlje podatkov o računih v predpisanem roku po prenehanju vzrokov za zamudo;

- v predpisanem roku ne vzpostavi delovanja elektronske naprave za izdajo računov in ne pošlje podatkov o vseh izdanih računih;

- ne izvede postopka potrjevanja računa za vse naknadne spremembe podatkov na računu oziroma ga ne izvede v predpisanem roku.

- ne izda računa z uporabo vezane knjige računov

Vprašanje 104: Katere račune pri gotovinskem poslovanju za storitve, ki jih opravijo banke, bo potrebno davčno potrditi? (23. 7. 2015, dopolnitev 29. 7. 2015)

Finančne storitve, ki so oproščene plačila DDV, in za katere je določena izjema od obveznosti izdajanja računov po DDV zakonodaji, tudi niso predmet davčnega potrjevanja računov.

Glede izjeme od obveznosti izdajanja računov za oproščene finančne storitve je več navedeno v odgovoru na vprašanje 34: V katerih primerih po predpisih o davku na dodano vrednost ni obveznosti izdaje računa, kar pomeni, da tudi ne zavezanosti davčnega potrjevanja računov? (16. 7. 2015).

Po DDV zakonodaji je na primer določena izjema od obveznosti izdajanja računov tudi v primeru, ko stranka v poslovalnici z gotovino plača oproščeno finančno storitev in ji banka izda ustrezen dokument (npr. obračun, instrument plačilnega prometa (položnica, UPN), izpisek, obvestilo….) iz katerega je razvidna tudi višina zaračunane oproščene finančne storitve in navedba, da je storitev oproščena plačila DDV v skladu z ustrezno točko 44. člena ZDDV-1.

Eden izmed pogojev, da za oproščene finančne storitve zavezancu (banki) ni treba izdati računa je torej tudi, da gre za oproščeno finančno storitev, za katero se dokumenti izdajajo množično. Po pojasnilu Združenja Bank Slovenije se za dokumente, ki se množično izdajajo za oproščene finančne storitve štejejo npr.:

  • obračun obresti in provizij iz kreditnih in depozitnih pogodb in garancijsko poslovanje,
  • dokumenti izdani za storitve v poslovalnicah na blagajniških okencih za gotovinsko bankomatsko in menjalniško poslovanje,
  • dokumenti, ki se izdajajo za opravljanje storitev plačilnega prometa in kartično poslovanje (izpiski),
  • obračuni za oproščene storitve v zvezi z vrednostnimi papirji, izvedenimi finančnimi instrumenti in skrbniško poslovanje.

Kadar pa stranka v poslovalnici z gotovino plača obdavčeno finančno storitev (npr. najem sefa), pa mora banka za tako opravljeno storitev izdati račun z obračunanim DDV, ki je predmet davčnega potrjevanja računov (to torej velja v primeru, če stranka računa za najem sefa na banki ne plača preko UPN).

Če pa banka izda stranki račun za plačilo na svoj transakcijski račun (TRR), pri čemer stranka najem sefa plača preko UPN naloga (z bankovci ali bremenitvijo TRR) pa to pomeni, da banka v tem primeru deluje kot ponudnik plačilnih storitev, zato takšen račun ni predmet davčnega potrjevanja. V slednjem primeru gre za primerljivo situacijo, kot če bi ta banka izdala račun, ki bi ga stranka plačala preko druge banke (UPN nalog) in v tem primeru račun ne bo predmet davčnega potrjevanja. Ta druga banka bo sicer zaračunala provizijo za plačilo UPN naloga, vendar gre v primeru provizije za oproščeno finančno storitev, za katero je po četrtem odstavku 143. členu PZDDV določena izjema od obveznosti izdaje računa za zaračunano provizijo in ni predmet davčnega potrjevanja.

Vprašanje 105: Ali mora veterinar na terenu kupcu izdati račun, ki ga mora davčno potrditi? (23. 7. 2015, 1. 1. 2018)

Da. Glede davčnega potrjevanja računov, ki ga izda veterinar na terenu, velja enako, kot je navedeno pri odgovoru na vprašanje 27

(Opomba: Od 1. 1. 2018 dalje je omogočena trajna možnost izbire glede uporabe vezane knjige računov za izdajanje računov).

Glej tudi odgovor na vprašanje 8: Ali je predvideno prehodno obdobje?

Vprašanje 106: Ali je šola zavezanka za davčno potrjevanje računov od prodaje na dobrodelni prireditvi, na kateri se prodajo izdelki, ki so jih izdelali šolarji? (23. 7. 2015, 1. 1. 2018)

Osnovna šola enkrat na leto organizira dobrodelno prireditev, na kateri se prodajajo izdelki, ki so jih izdelali šolarji, ki jih obiskovalci plačajo z gotovino pri posamezni stojnici. Ves izkupiček se nameni za šolski sklad, ki potem ta sredstva uporabi za sprejeti program dela. Ali mora šola pri taki prodaji izdati račun in ali mora račun davčno potrditi?

Glede izdaje računa: Vsak davčni zavezanec mora zagotoviti, da je za opravljeno dobavo blaga ali storitev izdan račun.

Obveznost izdajanja računov določa 81. člen ZDDV-1, po katerem mora vsak davčni zavezanec zagotoviti, da je za dobavo, opravljeno za plačilo, izdan račun. Na podlagi 14. točke 42. člena ZDDV-1 tudi organizacije, ki opravljajo oproščeno dejavnost po 8. točki 42. člena ZDDV-1, in priložnostno opravijo dobave blaga in storitev z namenom pridobitve denarnih sredstev, od take dobave ne obračunajo DDV. Poleg pogoja, da te organizacije opravijo promet priložnostno in izključno v svojo korist, pa je pogoj še, da takšna oprostitev ne vodi k izkrivljanju konkurence. Po Direktivi o DDV glede te oprostitev države članice lahko uvedejo omejitve (glede števila takih prireditev ali omejijo znesek, do katerega se lahko uporabi ta oprostitev), vendar slovenska DDV zakonodaja za to ne predpisuje posebnih omejitev, zato je to treba presojati v vsakem konkretnem primeru posebej.

Šola mora za tako dobavo izdati račun (če je identificirana za DDV lahko izda poenostavljeni račun s podatki po 83. členu ZDDV-1, če pa je mali davčni zavezanec pa izda račun po 141. členu pravilnika).

Ker gre za dobavo blaga, pri kateri je izdaja računa obvezna in ker je plačilo v gotovini, bo v tem delu obvezno davčno potrjevanje računov. (Opomba: Od 1. 1. 2018 dalje je omogočena trajna možnost izbire glede uporabe vezane knjige računov za izdajanje računov). FURS je omogočil tudi potrjevanje računov s pomočjo aplikacije MINI blagajna na portalu eDavki.

Vprašanje 107: Ali so upravniki nepremičnin pri svojem poslovanju zavezani k davčnemu potrjevanju računov? (23. 7. 2015)

Upravnik večstanovanjskega objekta navaja, da pri upravljanju večstanovanjskih stavb etažnim lastnikom oziroma najemnikom izdaja računa - razdelilnike stroškov, na katerih razdeli obratovalne stroške (ogrevanje, voda, odvoz odpadkov, čiščenje, hišniška dela …). Na istem računu zaračuna tudi svojo storitev upravljanja, ki je določena v pogodbi o opravljanju upravniških storite. Prav tako na istem računu zaračuna sredstva rezervnega sklada, kot to določajo predpisi in sklepi etažnih lastnikov. Večina teh računov je plačanih na transakcijski račun, del pa tudi na blagajni upravnika z gotovino,

Da. V kolikor bo upravljavec objekta lastniku ali najemniku izdal račun, na katerem bo za plačilo znesek po razdelilniku oziroma obračun in znesek zaračunane storitve upravljanja in bo plačilo v gotovini, velja enako, kot za vse ostale gotovinsko plačane račune obveznost potrjevanja računa.

Upravljavec objekta deluje v imenu in za račun lastnikov in najemnikov poslovnih in stanovanjskih prostorov. Udeleženci, ki sklepajo pogodbena razmerja z upravljavci glede obratovanja, vzdrževanja in upravljanja objektov z večstanovanjskimi in/ali poslovnimi prostori, so tako lastniki stanovanj, najemniki stanovanj, lastniki in najemniki poslovnih prostorov. Upravljavec objekta prejema račune dobaviteljev za vsak posamezen stanovanjski objekt, in to za vodo, za elektriko za skupne prostore, za ogrevanje, kanalizacijo, vzdrževanje naprav, dimnikarske storitve, varovanje in podobno. Dobaviteljev račun z vsemi podatki, ki so predpisani v 82. členu ZDDV-1, se glasi na celotni objekt s posamezno navedenimi lastniki in najemniki poslovnih in stanovanjskih objektov. Prejete zneske z računov prerazdeli upravljavec med udeležence skupnega večstanovanjskega objekta po vnaprej določenih merilih oziroma ključih in sestavi obračun oziroma razdelilnik.

Ta razdelitev pri upravljavcu ne pomeni obdavčljive transakcije, saj na podlagi pogodbe o upravljanju večstanovanjskega objekta račune za dobavo blaga oziroma storitve prejema od dobaviteljev v imenu in za račun lastnikov oziroma najemnikov objekta, ki ga upravlja.

Tako mora obračun oziroma razdelilnik, ki ga sestavi upravljavec objekta in ga za dobave blaga in storitev posreduje lastniku ali najemniku davčnemu zavezancu, vsebovati podatke o vsaki posamezni dobavi blaga oziroma opravljeni storitvi.

Upravljavec večstanovanjskega objekta račune dobaviteljev za opravljene storitve in dobave blaga prejme za tuj račun, zato od teh prejetih računov nima pravice do odbitka vstopnega DDV. Na obračunih oziroma razdelilnikih upravljavec po ključih prerazdeli (bruto) zneske (z DDV), torej skupno vrednost blaga oziroma storitve z DDV, zaračunane od dobaviteljev. Takšna prerazdelitev storitev in dobav blaga, če jih upravnik stavbe le prerazdeli najemnikom oziroma lastnikom stavb, pomeni za upravnika neobdavčljivo transakcijo.

Če upravljavec lastnikom oziroma najemnikom večstanovanjskega objekta zaračuna tudi svojo storitev upravljanja, posebej izda račun v svojem imenu in za svoj račun. Od storitve, ki jo je opravil, obračuna DDV, saj je v tem primeru to opravljanje njegove obdavčljive dejavnosti.

Ko pa upravnik le prerazdeli stroške, ne opravi obdavčljive transakcije (obdavčene ali oproščene) in mu za takšno prerazdelitev ni treba izdati računa.

Vprašanje 108: Neprofitno društvo, ki ni identificirano za DDV, nič ne prodaja. Edina plačila, ki jih prejema so letne članarine in vadnine. Letno ima društvo prihodkov 15 tisoč evrov. Ali je za tako društvo obvezna davčna blagajna? (23. 7. 2015)

Društvo, ki je oproščeno obračunavanja DDV, ker v zadnjih 12 mesecih ni preseglo 50.000 eurov obdavčljivega prometa (mali davčni zavezanec), je zavezanec za potrjevanje računov, če pri gotovinskem poslovanju opravi dobavo, za katero je treba izdati račun.

Društvu za članarino, od katere se po določbi 16. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 DDV ne obračunava, ni treba izdati računa. Če pa članarina, ki jo prejme društvo, predstavlja plačilo za dobavo blaga oziroma storitev iz drugega odstavka 42. člena ZDDV-1, je taka članarina predmet DDV in je zato treba izdati račun. Več o članarini z vidika DDV je sicer pojasnjeno na:

http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/davek_na_dodano_vrednost_pojasnila/oprostitve_ddv/obdavcitev_clanarine_pri_drustvih/.

Društvo mora izdati račun tudi za plačilo vadnine, ki predstavlja plačilo za dobavo storitev.

Vprašanje 109: Čebelarsko društvo prodaja med in medico, ali mora izdati račun in ga davčno potrditi? (23. 7. 2015)

Čebelarsko društvo, ki prodaja med in medico v svojem imenu za svoj račun mora za prodajo medu in medice izstaviti račun. Društvo, ki je identificirano za namene DDV, mora na računu za opravljeno dobavo (medu in medice) obračunati DDV. Glede navajanja podatkov na računu po DDV zakonodaji je več pojasnjeno v podrobnem opisu Računi. Če bo tak račun plačan gotovinsko bo predmet davčnega potrjevanja.

Vprašanje 110: Ali so po ZDavPR gasilska društva zavezana k davčnemu potrjevanju računov?(23. 7. 2015)

Glede opredelitve zavezanca za davčno potrjevanje računov velja, kot je pojasnjeno v odgovoru na vprašanje 13: Kdo bo po ZDavPR zavezanec za izvajanje postopka potrjevanja računov?

Za gasilska društva je predpisano obvezno vodenje poslovnih knjig in evidenc in, če opravijo dobavo blaga ali storitev, za katero morajo po DDV zakonodaji izdati račun, ki je gotovinsko delno ali v celoti plačan, bo moralo gasilsko društvo tak račun davčno potrditi.

Vprašanje 111: Kakšno opremo za elektronsko izdajanje računov mora že imeti zavezanec na prodajnem mestu, da bodo njegovi stroški ob uveljavitvi novega sistema znašali 0 evrov? (23. 7. 2015)

Stroškov z uvedbo davčnih blagajn ne bodo imeli tisti zavezanci, ki pri izdaji računov že uporabljajo računalniške registrske blagajne. V to skupino spadajo vsi zavezanci, ki trenutno pri izdaji računov že uporabljajo osebne računalnike, POS blagajne, tablične računalnike, prenosne računalnike ali pametne telefone z možnostjo dostopa do interneta (tako veliki trgovski centri kot tudi male poslovne enote z eno računalniško registrsko blagajno). Ti zavezanci morajo obstoječe programe za blagajniško poslovanje nadgraditi s funkcionalnostjo izmenjave podatkov s FURS. Zavezanci imajo za vzdrževanje blagajniških programov praviloma podpisane vzdrževalne pogodbe s proizvajalci programske opreme. Če vzdrževalne pogodbe vključujejo tudi dopolnitve programa zaradi prilagoditve le-tega zakonskim spremembam, dopolnitev blagajniškega programa ne povzroča dodatnih stroškov. Tem zavezancem tudi ni treba zamenjati obstoječih elektronskih naprav, zato tudi v tem delu nimajo stroškov.

Glej tudi odgovor na vprašanje 95: Koliko bo stalo posodabljanje, nova aplikacija za podjetnike, ki bo ustrezna za vključitev v sistem davčnih blagajn? (16.7.2015)

Vprašanje 112: Letno izstavim 4 račune. Ali se izognem obveznosti potrjevanja računa, če stranko napotim, da račun plača na pošti na transakcijski račun? (23. 7. 2015)

Predmet davčnega potrjevanja so računi, izdani za dobavo blaga ali storitev, ki so delno ali v celoti plačani z gotovino. Kdaj se šteje, da je račun plačan z gotovino je odgovor pod vprašanjem 18.

Račun, ki bo v celoti plačan na pošti s položnico (ali UPN) na transakcijski račun zavezanca, ni predmet davčnega potrjevanja računov.

Vprašanje 113: Ali bodo davčne blagajne obvezne tudi za rimo-katoliško cerkev, na primer za nabirke, plačila za maše? (23. 7. 2015, 9. 2. 2016)

Po ZDDV-1 so verske skupnosti izrecno oproščene plačila DDV v zvezi z naslednjimi aktivnostmi:

  • za zagotavljanje osebja s strani verskih skupnosti z namenom zadovoljevanja duhovnih potreb;
  • za storitve, ki jih svojim članom kot povračilo za članarino opravijo nepridobitne organizacije s cilji verske narave in za dobavo blaga, ki je neposredno povezana s temi storitvami, vendar le, če taka oprostitev ne vodi k izkrivljanju konkurence.

Med storitve nepridobitnih organizacij spada dejavnost verskih in podobnih organizacij ali posameznikov, ki nudijo storitve vernikom v cerkvah, mošejah, templjih, sinagogah in drugih mestih, dejavnost samostanov in podobnih verskih ustanov ter verske storitve ob pogrebih.

Verske skupnosti lahko, glede na vrsto aktivnosti, s katerimi se ukvarjajo, uveljavljajo še druge oprostitve, ki niso vezane na versko naravo aktivnosti (humanitarne, socialne, vzgojno-izobraževalne aktivnosti ipd.).

Skladno z ZDDV-1 je treba za vsako dobavo blaga ali storitev izdati račun, in sicer za vsako obdavčeno ali oproščeno dobavo blaga ali storitev, torej tudi za verske storitve. Vsebina računa je odvisna od davčnega statusa davčnega zavezanca, torej ali je identificiran za namene DDV ali pa gre za malega davčnega zavezanca.

Cerkvene nabirke so prostovoljni prispevki (darovi), ki niso plačilo za opravljeno dobavo blaga in storitev, zato zanje ni potrebno izstaviti računa v skladu z DDV predpisi. Pri cerkvenih nabirkih gre za prostovoljne prispevke (darove) fizičnih oseb, ki niso predmet obdavčitve z DDV, saj ne gre za plačilo dobave blaga ali storitev.

Predmet DDV tudi niso donacije, torej zneski, ki ji davčni zavezanec izplača osebam, ki so skladno s predpisi ustanovljene za opravljanje verske dejavnosti (kar velja tudi za osebe, ustanovljene za opravljanje humanitarne, kulturne, znanstvene, zdravstvene, socialnovarstvene, vzgojno-izobraževalne, športne ali sindikalne dejavnosti) in ne gre za plačilo za opravljeno dobavo blaga oziroma storitev.

Tako gre tudi pri pogrebih, mašah in drugih obredih lahko za prostovoljne prispevke (donacije), vendar le pod pogojem, da cena ni vnaprej določena oziroma ne obstaja neka priporočena cena ali cenik, na podlagi katere bi cerkev zaračunala opravljeno storitev naročniku. V teh primerih se torej oseba (darovalec) povsem sama odloči, ali oziroma kolikšen prostovoljni prispevek (donacijo) bo prispevala oziroma bo deležna določenega obreda tudi v primeru, da ne bo prispevala nič.

Ker je pogoj za obveznost davčnega potrjevanja računov med drugim tudi ta, da mora zavezanec izdati račun za dobavo blaga ali storitev za plačilo z gotovino, posledično zneski, ki se pobirajo v cerkvi kot darovi za obrede, ki niso plačilo za dobavo, niso predmet davčnega potrjevanja računov.

V primerih, ko pa cerkvene organizacije opravljajo ekonomsko dejavnost za plačilo (npr. oddajanje nepremičnin v najem; verske storitve, vključno ob pogrebih oziroma v zvezi s pripravo pogrebnih obredov), v zvezi s katero naročniki poravnajo denarno obveznost na podlagi ovrednotenega seznama storitev oziroma blaga, povezanega s temi storitvami (z navedbo cen) teh organizacij, pa so te dobave predmet DDV, predpisana pa je tudi obveznost izdaje računa. V primeru gotovinskega poslovanja v slednjih primerih je uporaba davčnih blagajn obvezna.

Vprašanje 114: Ali bo moral imeti vsak zavarovalni zastopnik svojo davčno blagajno? (23. 7. 2015)

Račun, ki ga mora davčni zavezanec – zavarovalni posrednik in zastopnik, izdati po DDV zakonodaji in ki bo plačan gotovinsko, je predmet davčnega potrjevanja računov, zato je tudi za te zavezance obvezna uporaba davčnih blagajn. Pri tem pa je treba upoštevati, da davčnemu zavezancu - zavarovalnemu posredniku in zastopniku po DDV zakonodaji ni treba izdati računa, če so storitve, ki jih opravi davčnemu zavezancu v drugi državi članici, oproščene plačila DDV v tej državi članic.

Vprašanje 115: Kako je s potrjevanjem računov pri darilnih bonih? (23. 7. 2015)

Obravnava vrednostnih bonov je v skladu z določbami ZDDV-1 različna glede na vrsto vrednostnega bona. V zvezi z davčnim potrjevanjem računov je treba upoštevati, da so predmet računi za dobavo blaga ali storitev. Predmet obdavčitve z DDV so v skladu s prvo in tretjo točko prvega odstavka 3. člena ZDDV-1 dobave blaga in storitev, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Slovenije. V skladu s 33. členom ZDDV-1 obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane, ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene. Če je plačilo izvršeno, preden je blago dobavljeno ali storitve opravljene, nastane obveznost obračuna DDV na dan prejema plačila in od prejetega zneska plačila.

Če davčni zavezanec izda račun za darilni bon na določeno vrednost, pri tem pa ni določeno oziroma ni znano, za nakup katerega blaga ali storitve bo darilni bon porabljen, se takšna transakcija obravnava kot menjava enega plačilnega sredstva za drugega. V takem primeru se račun za nakup >večnamenskega< bona ne šteje za račun za opravljeno dobavo blaga ali storitev po DDV zakonodaji, zato tak račun tudi ni predmet davčnega potrjevanja računov. V takem primeru nastane obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV šele takrat, ko izdajatelj darilnega bona opravi dobavo blaga ali storitve (imetnik darilnega bona plača blago ali storitve, ki jih izbere iz izdajateljeve ponudbe). Davčni zavezanec, ki opravi dobavo blaga ali storitve, plačano z >večnamenskim< bonom, mora za opravljeno dobavo izdati račun v skladu z 81. členom ZDDV-1, tak račun je predmet davčnega potrjevanja računov.

Kadar se izda darilni bon, ki je namenjen nakupu določenega blaga ali storitve, pa je po DDV zakonodaji treba ob prejemu plačila za bon obračunati DDV. V tem primeru se šteje, da je kupec bona opravil plačilo pred opravljeno dobavo blaga ali storitve in nastane obveznost obračuna DDV na dan prejema plačila. Če plačilo pred dobavo izvrši davčni zavezanec, mora izdajatelj darilnega bona v tem primeru tudi izdati račun za predplačilo, ki je predmet davčnega potrjevanja računov. V zvezi s tem je treba upoštevati, da davčnemu zavezancu ni treba izdati računa za predplačilo, če je v skladu s prvim odstavkom 144. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 do roka za predložitev obračuna za davčno obdobje, v katerem je prejel predplačilo, izdal račun za opravljeno dobavo blaga ali storitev.

Ob dobavi blaga oziroma storitev pa mora davčni zavezanec v računu, v katerem obračuna dobavo blaga oziroma storitve, od obračunanega DDV po tem računu odšteti DDV, obračunan od predplačila (po računu za predplačilo). Tako izstavljen račun za opravljeno dobavo je predmet davčnega potrjevanja računov.

Vprašanje 116: Ali je potrebno davčno potrditi račun, ki je plačan preko univerzalnega plačilnega naloga – UPN oziroma položnice?(23. 7. 2015)

Račun, ki ga kupec plača z univerzalnim plačilnim nalogom (UPN) ali položnico, po ZDavPR ni račun plačan pri gotovinskem poslovanju in ne bo predmet davčnega potrjevanja računov.

Če je tak račun, za katerega je ob izdaji dogovorjeno, da ga kupec plača negotovinsko (npr. UPN, položnica), potem naknadno plačan z gotovino, pa bo moral zavezanec račun potrditi pri FURS v desetih delovnih dneh od dneva plačila računa.

Glej tudi odgovor na vprašanje 79: Ali je obvezna potrditev računa, za katerega se vnaprej ne ve ali ga bo kupec plačal gotovinsko? Izdaja računa za plačilo preko transakcijskega računa, ki je naknadno plačan z gotovino? (16. 7. 2015).

Vprašanje 117: Ali cirkus, ki ne prodaja vstopnic, zbira pa prostovoljne prispevke, potrebuje davčno blagajno? (23. 7. 2015)

Gre za primer družine, ki v Sloveniji predstavlja svojo cirkuško predstavo (mešanico gledališča, glasbe in klasičnih cirkuških vsebin). Predstavo si vsak lahko ogleda. Cirkus ne prodaja vstopnic, temveč le pobira prostovoljne prispevke.

Če cirkus za ogled svoje predstave ne zaračunava vstopnine, je torej ogled predstave brezplačen. Za prejete prostovoljne prispevke po DDV zakonodaji družini ni treba izdati računa, zato ne bodo zavezanci za davčno potrjevanje računov po ZDavPR.

Vprašanje 118: Ali bodo brezplačno aplikacijo lahko uporabljali le zavezanci z majhnim številom računov? Ali bo sistem preprečil velikim, da aplikacije ne bodo mogli uporabljati? (23. 7. 2015)

Uporaba aplikacije ne bo omejena le na male zavezance. Odločitev o uporabi bo na strani zavezancev. Aplikacijo bodo lahko uporabljali tudi večji zavezanci, če bodo presodili, da zadostuje njihovim potrebam.

Glej tudi odgovor na vprašanje 75: Bo potrjevanje računa prek aplikacije dlje trajalo oziroma ali bo z njim več dela kot z uporabo blagajne?

Vprašanje 119: Ali računov na splošno ne bo treba potrjevati ponudnikom blaga in storitev, ki niso vključeni v sistem DDV? (23. 7. 2015)

Taka trditev ne drži. Glej odgovor na vprašanje 13: Kdo bo po ZDavPR zavezanec za izvajanje postopka potrjevanja računov?

Vprašanje 120: Ali bodo morala društva davčno potrjevati potrdila, ki jih izdajo, ko jim člani plačajo članarino? Ali morajo zdaj ob tem izdati račun iz vezane knjige računov? (23. 7. 2015)

Društvu za članarino, od katere se po določbi 16. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 DDV ne obračunava, ni treba izdati računa. Če pa članarina, ki jo prejme društvo, predstavlja plačilo za dobavo blaga oziroma storitev iz drugega odstavka 42. člena ZDDV-1, je taka članarina predmet DDV in je zato treba izdati račun.

Več o članarini z vidika DDV je pojasnjeno na:

http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/davek_na_dodano_vrednost_pojasnila/oprostitve_ddv/obdavcitev_clanarine_pri_drustvih/.

Vprašanje 121: Kako zavezanec izda račun, ki ne bo plačan gotovinsko? (24. 7. 2015)

Ob izdaji računa, za katerega se ve, da ne bo plačan gotovinsko (npr. v primeru t. i. »negotovinskega« računa, ki je plačan preko UPN), bo lahko zavezanec uporabil računalniški program ali elektronsko napravo, ki ne bo pošiljala računov v davčno potrjevanje na FURS upravo, oziroma bo lahko račun izdal na navadnem paragonskem bloku ali listu papirja (ne bo potreboval vezane knjige računov).

Glej tudi odgovor na vprašanje 79: Ali je obvezna potrditev računa, za katerega se vnaprej ne ve ali ga bo kupec plačal gotovinsko? Izdaja računa za plačilo preko transakcijskega računa, ki je naknadno plačan z gotovino? (16. 7. 2015)

Vprašanje 122: Krajevna skupnost in davčno potrjevanje računov (računi za vodo, najem grobov, uporaba mrliške vežice) (24. 7. 2015)

Krajevna skupnost upravlja z vodovodom in z dvema pokopališčema. Z uporabniki vodovoda in najemniki grobov ima sklenjene pogodbe. Za oskrbo vodovoda izdaja množične račune dvakrat mesečno, za najem grobov pa izdaja množične račune enkrat letno. Račune izdaja tudi za uporabo mrliške vežice. Za izdajo računa uporablja računalniški program, kjer je zagotovljena sledljivost. V zvezi z davčnimi blagajnami sprašuje:

a) Za množične račune za vodo je v ZDavPR določena izjema in ni treba potrjevati računov. Računi so izdani za plačilo z univerzalnim plačilnim nalogom (UPN). V primeru, da bo stranka račun želela poravnati na blagajni z gotovino, tako plačanega računa ni treba naknadno potrjevati pri davčnem organu?

Če so izpolnjeni vsi pogoji, kot jih ZDavPR določa za izvzem množičnih računov za oskrbo z vodo, potem taki množični računi tudi v primeru kasnejšega gotovinskega plačila niso predmet davčnega potrjevanja računov.

Po ZDavPR so izvzete tudi kontinuirane dobave blaga in storitev naročniku, v dejavnostih oskrbe z električno energijo, plinom in paro, oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter telekomunikacijski dejavnosti ob izpolnjevanju pogojev:

  • da gre za dobave, opravljene na podlagi sklenjene pogodbe o dobavi med dobaviteljem in naročnikom,
  • pri čemer dobavitelj račune izdaja množično, z uporabo sistema avtomatske obdelave podatkov ločeno od blagajniških mest, periodično v vnaprej dogovorjenih časovnih intervalih, za plačilo prek univerzalnega plačilnega naloga,
  • ter se računi naročniku vročijo preko izvajalca poštnih storitev, po elektronski poti oziroma na drug primerljiv način,
  • plačilo računa pa se izvrši naknadno, po izdaji takšnega računa in ni neposredno povezano s posamezno dobavo blaga oziroma storitev.

b) Ali je izvzem iz postopka potrjevanja možen tudi za množično izdane račune za najem grobov?

Ne. Za množično izdane račune za najem grobov izjema od davčnega potrjevanja računov ni določena.

c) Kako je z davčnim potrjevanjem računa, izdanega za uporabo mrliške vežice, če krajevna skupnost izda račun s plačilnim nalogom, ki ga stranka poravna na pošti ali banki? Ali je tak račun predmet davčnega potrjevanja, če je plačan z gotovino?

Račun, ki ga stranka plača s položnico, ni predmet davčnega potrjevanja računov. Če pa stranka plača račun gotovinsko, gre za račun pri gotovinskem poslovanju, ki je predmet davčnega potrjevanja.

Več glede zavezancev po ZDavPR je pojasnjeno pri odgovorih na najpogostejša vprašanja, in sicer pri odgovoru na vprašanje št. 13. Kot izhaja iz pojasnila, so organi lokalnih skupnosti po DDV zakonodaji izvzeti iz definicije davčnega zavezanca v zvezi z dejavnostmi, ki jih opravljajo kot organi oblasti, tudi če pobirajo takse, prispevke in druge dajatve ter plačila v zvezi z dejavnostmi ali transakcijami, zato jim za te transakcije po DDV zakonodaji ni treba izdati računa. Če pa bi njihovo opravljanje dejavnosti ali transakcij povzročilo znatno izkrivljanje konkurence, se po ZDDV-1 štejejo za davčne zavezance, ravno tako se štejejo za davčne zavezance za vse ekonomske dejavnosti, za katere morajo tudi po DDV zakonodaji izdati račun. Pri uporabi mrliške vežice gre za dobavo, za katero morajo organi lokalnih skupnosti izdati račun, ker izpolnjujejo tudi pogoj vodenja poslovnih knjig in evidenc pa je tak račun, izdan pri gotovinskem poslovanju, predmet davčnega potrjevanja.

Vprašanje 123: Dobava vina iz vinomata in davčne blagajne (24. 7. 2015, 18. 9. 2015)

Zavezanec opisuje sedanji način prejema plačil in izstavitve računov za dobavo vina iz vinomata v trgovski družbi:

Pri prodaji vina iz vinomata, ki se nahaja v podajnih prostorih trgovske družbe, gre za dobavo blaga iz avtomata, za kar sicer za dobavitelja v skladu s predpisi z drugim in tretjim odstavkom 143. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 velja izjema od obveznosti izdajanja računov v skladu s 83. členom ZDDV-1 (torej, kadar gre za poenostavljeni račun), vendar vinska klet prek vinomata kljub temu izstavlja račune, ki služijo za namene obračunavanja DDV. Plačila za dobavo vina iz vinomata kupec ne izvede z vstavitvijo gotovine v avtomat, temveč mu avtomat izstavi račun, kupec pa ga nato plača na blagajni trgovske družbe. Trgovina kupcu za prejeto plačilo izstavi blagajniški prejemek, ki je izpisan v ločenem delu na računu za preostalo kupljeno blago v trgovini. Na računu sta izpisana dva zneska za plačilo, in sicer znesek za plačilo, ki ga kupec plača trgovski družbi in skupni znesek za plačilo v vrednosti računa za dobavo vina iz vinomata in vrednosti računa za dobavo blaga trgovske družbe.

Vinska klet se je odločila za prostovoljno izdajanje računov za dobave blaga iz avtomata in za obračunavanje DDV na podlagi izdanih računov. S tem s sprejemom ZDavPR ni postala zavezanka za izvajanje davčnega potrjevanja računov.

Računov, ki so izdani prek avtomatov za dobavo vina, ni potrebno potrditi pri FURS in za vinsko klet ZDavPR v tem delu poslovanja ne določa nobenih obveznosti. Zavezanec za izvajanje davčnega potrjevanja računov je le trgovska družba, ko izda račun za lastne dobave. Za namene davčnega potrjevanja računov mora FURS posredovati podatke o računu, ki ga izda v svojem imenu za svoj račun, brez podatkov o blagajniškem prejemku za prejeto plačilo vina iz vinomata. V kolikor trgovska družba izda račun za dobave tudi v tujem imenu za tuj račun, je dolžna FURS posredovati tudi podatke o tem računu.

Vprašanje 124: Strojni krožki in izdaja računov iz VKR ter v katerih takih primerih bodo računi predmet davčnega potrjevanja? (24. 7. 2015)

Davčni zavezanec, član kmečkega gospodinjstva, ki je tudi član strojnega krožka (v nadaljevanju kmet) opravi storitev med sosedske pomoči članu drugega kmečkega gospodinjstva. V skladu s Pravilnikom o pogojih za oprostitev plačila dohodnine od prejemkov iz med sosedske pomoči med kmetijskimi gospodinjstvi, kmet (član strojnega krožka) za opravljeno storitev naročniku izstavi račun. Sprašuje, ali je treba v primeru gotovinskega plačila izstaviti račun iz VKR in ali je pravilno, da je na računu kot izvajalec storitve naveden strojni krožek in ne kmet, član strojnega krožka, ki je storitev dejansko opravil. Nekateri strojni krožki imajo namreč za svoje člane pripravljene VKR na katerih je kot izvajalec storitve med sosedske pomoči izpisan strojni krožek. Sprašuje tudi, v katerih primerih bodo računi, plačani gotovinsko, predmet davčnega potrjevanja po ZDavPR.

Odgovor: Strojni krožki so združenja kmetovalcev, ki izvajajo storitve v kmetijski in gozdarski dejavnosti, kot del kmetijske in gozdarske dejavnosti. Organizirani so kot društva. Vsebinsko jih opredeljuje 110. člen Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1). Po določbi 110. člena ZKme-1 lahko za učinkovitejšo rabo kmetijske in gozdarske mehanizacije ter opreme, delovne sile in drugih proizvodnih zmogljivosti kmetijska gospodarstva ter nosilci ali člani kmetije in lastniki gozdov ustanovijo strojni krožek, preko katerega lahko izvajajo storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo. Strojni krožek iz prejšnjega odstavka je pravna oseba zasebnega prava, ustanovljena v skladu z zakonom, ki ureja društva, ki pri storitvah s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo opravlja predvsem informiranje, spodbujanje izvajanja storitev ter povezovanje izvajalcev in naročnikov storitev. Strojni krožek vodi evidence o opravljenih storitvah posameznega člana strojnega krožka.

ZDoh-2 v 1. točki 26. člena določa oprostitev plačila dohodnine od prejemkov iz medsosedske pomoči med kmetijskimi gospodarstvi v okviru strojni krožkov, ki jih pridobijo člani kmečkega gospodinjstva iz drugega odstavka 69. člena ZDoh-2, ki se jim dohodek ugotavlja na podlagi 71. člena ZDoh-2, v višini in pod pogoji, ki jih določi minister, pristojen za finance v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo. Besedilo, da »delo preko strojnega krožka ne vpliva na obdavčitev DZ«, pomeni, da gre za delo, za katero velja oprostitev plačila dohodnine oziroma je delo izvzeto tako iz obdavčitve po OKGD kot iz obdavčitve zavezanca kot fizične osebe, vendar le, dokler ni iz naslova opravljanja teh storitev (na podlagi izdanih računov posameznega kmeta, ki to storitev opravi) presežen določen limit (površina x določen znesek = maksimalni dovoljen obseg neobdavčenega dela preko strojnega krožka). To pa pomeni, ko je enkrat tak limit presežen, se šteje, da tak kmet že opravlja obdavčljivo dejavnost in se mora za to ustrezno registrirati – ali preko upravne enote za dopolnilno dejavnost na kmetiji ali pa preko AJPES kot s. p. In to velja ne glede na to, ali je tak kmet za OKGD obdavčen pavšalno ali pa z davkom od dohodka iz dejavnosti.

V skladu z 31. a členom ZDavPR mora vsak zavezanec za davek, ki na podlagi davčnih in drugih predpisov vodi poslovne knjige in evidence ter izda račun pri gotovinskem poslovanju brez uporabe ustreznega računalniškega programa oziroma elektronske naprave v skladu z 38. členom ZDavPR (z revizijsko sledjo o izdanih računih), izdati račun iz posebne vezane knjige računov. V skladu z ZDavPR pa mora tega tudi potrditi pri davčnem organu.

Iz navedenega izhaja, da kmetu (član strojnega krožka), ki ni identificiran za namene DDV, če opravi storitev med sosedske pomoči članu drugega kmečkega gospodinjstva ob pogoju, da iz naslova opravljanja teh storitev ne preseže zneska maksimalno dovoljenega obsega neobdavčenega dela preko strojnega krožka, za tako opravljeno storitev ni treba izdati računa z uporabo vezane knjige računov, ampak ga lahko izda v poljubni obliki. V takem primeru za takega davčnega zavezanca (kmeta) namreč ni določeno vodenje poslovnih knjig in evidenc. Posledično ta davčni zavezanec (kmet) tudi ni zavezanec za izvajanje davčnega potrjevanja računov. Evidence o opravljenih storitvah posameznega člana strojnega krožka vodi strojni krožek, ki je hkrati tudi zavezanec za izvajanje davčnega potrjevanja računov.

Če pa storitev med sosedske pomoči članu drugega kmečkega gospodinjstva opravi kmet (član strojnega krožka), ki je z opravljanjem teh storitev presegel znesek maksimalno dovoljenega obsega neobdavčenega dela preko strojnega krožka, pa mora pri gotovinskem poslovanju izdati račun iz vezane knjige računov, če izda račun pri gotovinskem poslovanju brez uporabe ustreznega računalniškega programa oziroma elektronske naprave v skladu z 38. členom ZDavP-2, in to ne glede na njegovo identifikacijo za namene DDV. V takem primeru gre namreč za opravljanje dejavnosti, za katero se mora tudi ustrezno registrirati, zato je zanj tudi določeno vodenje poslovnih knjig in evidenc. Enako pravilo velja tudi za kmeta (člana strojnega krožka), čigar kmečko gospodinjstvo davčno osnovo od osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti že ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, in na tej podlagi v davčnem obračunu DohDej ugotavlja akontacijo dohodnine oz. dohodnino od dohodka iz dejavnosti. Tako izdane račune je kmet, član strojnega krožka, dolžen tudi potrditi pri davčnem organu v skladu z ZDavPR.

Če pa storitev med sosedske pomoči članu drugega kmečkega gospodinjstva opravi kmet (član strojnega krožka), ki je identificiran za namene DDV, pa mora pri gotovinskem poslovanju izdati račun iz vezane knjige računov, če izda račun pri gotovinskem poslovanju brez uporabe ustreznega računalniškega programa oziroma elektronske naprave v skladu z 38. členom ZDavPR in ta račun tudi potrditi pri davčnem organu.

Po DDV zakonodaji mora vsak davčni zavezanec zagotoviti, da sam, prejemnik ali tretja oseba v njegovem imenu in za njegov račun izda račun za opravljeno dobavo. Če za davčnega zavezanca, ki opravi dobavo (izvajalca storitve), račun v njegovem imenu in za njegov račun izda tretja oseba (strojni krožek), mora biti to iz računa tudi razvidno. V tem primeru je izdajatelj računa (strojni krožek) zavezanec za potrjevanje računov v skladu z ZDavPR.

Vprašanje 125: Če bo račun plačan s plačilno ali kreditno kartico, ali bo FURS že preko posredovanih podatkov o računu, videl, kdo in kaj je plačal in s katero kartico? (29. 7. 2015)

Način plačila ni obvezen podatek na računu, torej iz posredovanih podatkov v davčno potrjevanje računov, davčni organ ne bo ugotovil, kdo in kaj je plačal ter s katero plačilno ali kreditno kartico.

Vprašanje 126: Ali lahko na FURS v potrditev pošljem čisto vsak izdan račun in se ne ukvarjam s tem, na kakšen način je bil plačan? (29. 7. 2015)

Zavezanci lahko pošiljajo v davčno potrjevanje vse račune, ne samo gotovinsko plačane.

Vprašanje 127: Ali bo potrebno na računu izpisati tudi QR kodo? Ali je kakšna druga možnost? (29. 7. 2015, 21. 8. 2015, 13. 10. 2015)

V predlogu pravilnika za tehnični del potrjevanja računov je predvideno, da bo potrebno na računu izpisati tudi QR kodo s podatki o računu. Veliko podjetij še vedno uporablja iglične tiskalnike za izpise računov. In na teh tiskalnikih izpis kode ni možen oz. bo nečitljiv. Ali torej morajo ta podjetja menjati tiskalnike? Ali bo kakšna druga možnost?

V Pravilniku o izvajanju Zakona o davčnem potrjevanju računov je določeno, da se zaščitna oznaka izdajatelja računa na računu navede v tekstovni obliki in v obliki QR kode, kode PDF 417 ali več črtnih kod tipa Code 128 v skladu s tehničnimi navodili, objavljenimi na portalu eDavki. Kodi QR in PDF 417 morata biti skladni s standardom ISO/IEC 15415. Koda Code 128 mora biti skladna s standardom ISO/IEC 15416. Koda se navede pod tekstovno obliko zaščitne oznake izdajatelja računa. Izpis ene od predpisanih treh kod na računu je obvezen, in sicer v vsebini in obliki kot je navedeno v pravilniku.

Vprašanje128: Vprašanje: ali bo na računu zapisana ura (čas) priprave računa ali ura (čas) potrditve računa od FURS-a? (29. 7. 2015)

Kako bo v primeru, ko je obratovalni čas gostinskega lokala 22 ure in gost pijačo naroči malo pred 22 uro, ki jo natakar postreže in pri tem pripravi račun še pred 22 uro, a ga pošlje v potrditev na FURS z zamikom po 22 uri, ko je tudi plačan?

Podatek o datumu in času izdaje računa, ki je naveden na računu, dodeljuje zavezanec. Na računu bo naveden datum in čas izdaje računa kot ga bo ob izdaji le-tega ustvarila elektronska naprava oziroma informacijski sistem zavezanca. Podatek o datumu in času izdaje računa je sestavni del sporočila s podatki o računu, ki se pošilja na Finančno upravo v potrditev. Na računu ne bo naveden čas potrditve računa na FURS.

Vprašanje129: Ali bo potrebno davčno potrditi tudi račun, ki bo delno plačan v gotovini? (29. 7. 2015)

Zavezanec navaja, da ima »popoldanski s.p.«. Za opravljeno storitev izda stranki račun. Stranka manjši znesek npr. 50 €, plača kar takoj v gotovini, ko ji preda račun, ostalo plačilo nakaže na transakacijski račun.

Da, predmet davčnega potrjevanja so tudi računi za opravljeno dobavo, ki so delno plačani gotovinsko.

Glej tudi odgovor na vprašanje 18: Kdaj se šteje, da je račun plačan z gotovino (16. 7. 2015)

Vprašanje130: Kako bo z obveznostjo davčnega potrjevanja računov v lekarni? (29. 7. 2015)

Kupec kupi v lekarni škatlico zdravil, ki jih plača z receptom in še kozmetično kremo, ki jo plača z gotovino. Skupni znesek računa za plačilo, ki ga mora plačati kupec in na katerem sta sicer zaračunana oba izdelka, znaša le 5 €, kar kupec plača v gotovini, ostalo se plača po receptu. Ali bo potrebno tak račun davčno potrditi?

DA. Če je na računu zaračunana dobava (ali pa doplačilo po receptu), ki jo bo kupec plačal z gotovino, skupaj z dobavo, ki bo plačana po receptu, bo kupec račun delno plačal gotovinsko, zato je tak račun predmet davčnega potrjevanja.

Če kupec v lekarni prejme račun za zdravilo, na katerem je naveden znesek za plačilo 0,00 eur, je pa iz računa razvidno, da gre za dobavo, ki jo bo po računu dobavitelju (lekarni) plačala v celoti tretja oseba (npr. zdravstvena zavarovalnica na podlagi recepta) in bo le ta izvršila plačilo neposredno na transakcijski račun lekarne, pa tak račun ni predmet davčnega potrjevanja.

Vprašanje 131: Ali bodo morali imeti odvetniki in zasebni zdravniki tudi davčne blagajne? (29. 7. 2015)

Glede opredelitve zavezanca za davčno potrjevanje računov velja, kot je pojasnjeno v odgovoru na vprašanje 13: Kdo bo po ZDavPR zavezanec za izvajanje postopka potrjevanja računov?

Za odvetnike in zasebne zdravnike je predpisano obvezno vodenje poslovnih knjig in evidenc, in, če opravijo dobavo storitev/blaga, za katero morajo po DDV zakonodaji izdati račun, ki je delno ali v celoti plačan gotovinsko, bodo morali tak račun davčno potrditi. Kdaj se šteje, da je račun plačan z gotovino, je pojasnjeno pri odgovoru na vprašanje 18.

Torej tudi za te zavezance je obvezna uporaba davčnih blagajn.

Vprašanje 132 : Ali si društva lahko izposojajo blagajne za izdajo računov, ki so predmet davčnega potrjevanja računov? (29. 7. 2015)

Društva navajajo, da si sedaj za izdajo računov na svojih prireditvah izposojajo registrske blagajne pri ponudniku, ki vnese artikle in ostale obvezne vsebine na računu. Proučujejo možnost, da bi kupili skupno blagajno, ki bi so jo društva izposojala glede na svoje potrebe; artikle in ostalo bi vnašali sami. Ali bo to sploh mogoče? Ali bo z uveljavitvijo nove zakonodaje s področja davčnih blagajn možno to blagajno uporabiti le kot neke vrste strojno opremo za izdajo računa, programsko pa bo vsako posamezno društvo samo dostopalo do sistema FURS. Se pravi, ko bo vnašalo v blagajno artikle in ostale vsebine računa bo nastavilo tudi njihov enoličen dostop do FURS-a. Bo identifikacijska številka računa (EOR) kakor koli vezana na blagajno (v smislu strojne opreme)?

Glede blagajne kot elektronske naprave za izdajo računov je pojasnjeno pri odgovoru na vprašanje 52 (Kaj je elektronska naprava za izdajo računa?), iz katerega izhaja, da bo moral zavezanec izdajati račune z uporabo elektronske naprave za izdajo računov, ki bo sestavljena iz same elektronske naprave (torej blagajne kot strojne opreme) in programske opreme. EOR je po ZDavPR alfanumerični zapis, ki se bo programsko generiral v informacijskem sistemu davčnega organa, je potrdilo, da je bil izdani račun prijavljen davčnemu organu in bo praviloma sestavni del računa, ki ga bo prejel kupec.

Način, da bi imela društva skupno blagajno, ki bi si jo izposojala glede na svoje potrebe, bo mogoč tudi v primeru davčnih blagajn. Vsako društvo, ki si bo izposodilo blagajno, bo moralo pri izdaji računov uporabljati svoje namensko digitalno potrdilo. Namensko digitalno potrdilo se uporablja pri izračunu ZOI in podpisovanju celotnega sporočila, ki se pošlje na FURS. Ob izposoji blagajne bo potrebno le-to predhodno ustrezno pripraviti in nanjo namestiti digitalno potrdilo posameznega društva oziroma bo potrebno prilagoditi programsko opremo, da bo omogočala izbiro med več različnimi digitalnimi potrdili, ki bodo nameščena na blagajni (ob upoštevanju ustreznih varnostnih zahtev).

Vprašanje 133: Kako bo FURS nadziral kupce? (29. 7. 2015)

Glede izvajanja določb v delu, ki zavezujejo kupce, da prevzamejo in zadržijo račun, je že bilo medijem pojasnjeno, da bo FURS dajal velik poudarek na preventivnih aktivnostih, ki bodo potekale z obveščanjem javnosti v medijih, kakor tudi preko pooblaščenih oseb na terenu. Uradne osebe FURS bodo kupce opozarjale na obveznost prevzema računa tudi osebno. Nadzor bodo izvajale tudi uradne osebe Tržnega inšpektorata RS.

Na splošno je potrebno glede nadzora izvajanja določb ZDavPR poudariti, da pri tem ne bo primarna naloga zasledovati kupce, ki ne bi prevzeli in zadržali računa. Glavni cilj je odkrivati kršitelje zavezance, ki ne izdajajo računa pri dobavi blaga in opravljanju storitev, kar se nadzira že v okviru obstoječe zakonodaje. V kolikor je ugotovljena kršitev ne izdaje računa s strani zavezanca, v teh postopkih uradne osebe že sedaj večkrat identificirajo tudi kupce, če je le to potrebno za uspešnost nadzora pri zavezancu. V nadzoru zoper zavezanca mora kupec kot potrošnik v postopku podati izjavo glede opravljenega nakupa, pri katerem kupcu ni bil izdan račun.

Razlika po novi zakonodaji za kupce bo v tem, da se od kupcev zahteva večja aktivnosti, t.j. vzeti in zadržati račun. Tudi po ZDavPR bo v nadzoru primarna naloga zasledovati sum kršitev ne izdaje računov in v zvezi s tem posledično tudi sum kršitev, da od gotovinsko plačanih dobav blaga in opravljenih storitev, v zvezi s katerimi niso izdani računi, zavezanci ne izvedejo davčnega potrjevanja računov. Zato se bodo nadzori kupcev izvajali na način, da bomo potrošnike pri tem minimalno obremenili oziroma vznemirjal.

Uradne osebe FURS bodo na terenu v nadzoru nad določbami zakona izvajale pooblastila izbrana glede na obseg in vsebino posameznega nadzora. Najpogosteje bo to z ogledom oziroma opazovanjem s strani uradnih oseb neposredno v poslovnih prostorih zavezancev oziroma drugih primernih krajih, kjer običajno kupci kupujejo blago ali prejmejo storitev zavezancev, ki so dolžni račun izdati. Če bo posamičnem primeru obstajal sum ne izdaje računa, bo uradna oseba to lahko preverila tudi s pridobivanjem podatkov od kupca. Sicer pa bo imelo preverjanje kupcev bolj preventivni namen.

Vprašanje 134: Ali je plačilo po povzetju in plačilo po poštni nakaznici gotovinsko plačilo in ali je račun plačan na tak način predmet davčnega potrjevanja? (29. 7. 2015)

DA. Če dobavitelj pošlje izdelke kupcu po pošti za plačilo po povzetju z gotovino, kupec z gotovino plača kupnino poštnemu uslužbencu (poštarju) in pošta znesek kupnine nakaže na transakcijski račun dobavitelja, gre za gotovinsko poslovanje. V takem primeru je račun plačan na način, ki ni neposredno nakazilo na transakciji račun davčnega zavezanca (dobavitelja). Gotovinsko poslovanje je tudi v primeru plačila po poštni nakaznici.

V obeh navedenih primerih gre za račun, plačan gotovinsko, ki je predmet davčnega potrjevanja.

Za gotovinsko poslovanje ne gre na primer v primeru, če kupec sam plača kupnino s položnico (UPN).

Vprašanje 135: Ali je sobodajalec zavezanec za davčno potrjevanje računov? (10. 8. 2015)

Dohodek sobodajalca, ki ponuja nastanitev v skladu s pogoji, določenimi z Zakonom o gostinstvu, se skladno z Zakonom o gostinstvu smatra kot dohodek dosežen z opravljanjem (gostinske) dejavnosti. Davčna osnova dohodka iz opravljanja dejavnosti se ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov, kar posledično pomeni, da mora sobodajalec voditi poslovne knjige. Sicer pa velja, da je zavezanec, za katerega je določena obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc in mora izdati račun za opravljeno storitev, ki je plačan gotovinsko, tudi zavezanec za izvajanje postopka davčnega potrjevanja računov. Več glede zavezanca za davčno potrjevanje računov pa je pojasnjeno tudi v odgovoru na vprašanje 13.

Vprašanje 136: Ali bo vsak taksi štel za poslovni prostor, ki bo moral imeti svojo identifikacijsko številko? (10. 8. 2015, 21. 8. 2015)

Prevozno sredstvo je po ZDavPR premičen poslovni prostor. Zavezanec bo moral pred začetkom izdaje računov, pri katerih bo kot poslovni prostor navedeno vozilo, popisati vozila in z internim aktom vozilom dodeliti oznako poslovnega prostora. V primeru, če je premični poslovni prostor prevozno sredstvo imajo vsi avtomobili lahko isto oznako poslovnega prostora, lahko pa se zavezanec odloči, da bo za vsako vozilo dodelil svojo oznako poslovnega prostora.

Zavezanec bo moral sporočiti podatke o poslovnih prostorih za vsak posamezen premičen ali nepremičen poslovni prostor zavezanca, v katerem izdaja račune. Podatke o poslovnih prostorih bo zavezanec v okviru sporočanja le teh za namene davčnega potrjevanja računov, podpisal z namenskim digitalnim potrdilom in jih poslal davčnemu organu prek vzpostavljene elektronske povezave pred prvim pošiljanjem podatkov o računu za namene potrditve računa.

V primeru premičnih poslovnih prostorov bo zavezanec sporočil podatek o vrsti poslovnega prostora. S Pravilnikom o izvajanju Zakona o davčnem potrjevanju računov so podrobneje določene vrste poslovnih prostorov. V Prilogi II: vsebina in oblika sporočila s podatki o poslovnem prostoru zavezanca je za podatek o premičnem poslovnem prostoru (Podatek: Indeks P-5.2, Ime elementa: ++Premični poslovni prostor, Tip podatke: text, Zaloga vrednosti: min1, max1) določeno, da se vpiše vrsta poslovnega prostora, če zavezanec izdaja račune v premičnem poslovnem prostoru, pri čemer so vrste premičnih poslovnih prostorov, ki se bodo pošiljale FURS, označene z oznako:

A – za premičen objekt (npr. prevozno sredstvo, premična stojnica),

B - objekt na stalni lokaciji (npr. stojnica na tržnici, kiosk),

C - posamezna elektronska naprava za izdajo računov ali vezana knjiga računov v primerih, ko zavezanec ne uporablja drugega poslovnega prostora.

Oznaka poslovnega prostora je sestavni del številke računa, ki je za namene ZDavPR natančno predpisana in določena kot obvezen podatek na računu.

O sporočanju podatkov o poslovnih prostorih je več tudi na spletu v odgovorih na vprašanji: Vprašanje 62: Ali so predvidene kakšne posebnosti pri določanju in posredovanju podatkov o poslovnih prostorih?[1] (16. 7. 2015) in Vprašanje 61: Kaj se šteje za poslovni prostor v zvezi z izvajanjem Zakona o davčnem potrjevanju računov? (16. 7. 2015).

Vprašanje 137: Ali lahko eno mobilno elektronsko napravo v dnevu uporablja več voznikov v različnih vozilih? (10. 8. 2015)

Dobavitelj dostavlja živilske proizvode fizičnim in pravnim osebam, ki so plačani gotovinsko. Za izdajo računov uporablja mobilno elektronsko napravo, ki jo (en fizični aparat) v različnih dnevih uporablja več zaposlenih. Odnos vozilo (prostor), oprema (blagajna) in blagajnik (voznik) se dinamično menja (primer: voznik 1 vozi v ponedeljek tovorno vozilo 1 in uporabi elektronsko napravo 1, nato voznik 1 v ponedeljek vozi vozilo 2 in uporabi elektronsko napravo 3). Ali bo potrebno pred vsako vožnjo opraviti spremembo mobilnega stanja: blagajna-prostor(vozilo)-blagajnik? Koliko fleksibilnosti bo dopuščene?

V primerih, kjer bo situacija, da si eno napravo za izdajo računov menja več oseb, bo potrebno programsko zagotoviti ustrezne nastavitve, da bo račun ob izdaji vseboval vse pravilne podatke. Obvezni podatek na računu je namreč tudi oznaka fizične osebe, ki je izdala račun z uporabo določene naprave, pri potrjevanju računov pa se bodo pošiljali tudi podatki oziroma oznaka poslovnega prostora in oznaka elektronske naprave z uporabo katere je izdan račun in davčna številka osebe, ki je izdala račun. Oznaka fizične osebe, ki izda račun z uporabo elektronske naprave bo morala biti povezana z davčno številko te osebe.

V okviru določanja in sporočanja podatkov o poslovnih prostorih, bo namreč moral zavezanec pred začetkom opravljanja gotovinskega poslovanja na FURS posredovati podatke o poslovnih prostorih.

Premični poslovni prostor je lahko vozilo lahko pa tudi elektronska naprava, ko se račun ne izda v okviru premičnega objekta.

V kolikor bo vsako vozilo, s katerim bo zavezanec opravljal gotovinsko poslovanje samostojen poslovni prostor, bo potrebno zagotoviti tudi fleksibilnost nastavljanja in ažurnost nastavitev pri določeni napravi, ko se bo ena naprava menjaje uporabljala v različnih vozilih. Enako velja za nastavitve, ko bo posamezno elektronsko napravo za izdajo računov uporabljalo več oseb (zaporedno ali celo hkrati). Zavezanec bo moral zagotoviti možnost spreminjanja nastavitev in ažurnost spreminjanja teh nastavitev, da bo ob izdaji računa in podatkov, ki bodo posredovani v potrditev na FURS, natančno navedeno, kje, s katero napravo in kdo je izdal račun.

Pripominjamo, da je treba pri implementaciji davčnih blagajn zagotoviti tudi, da bodo izdanim računom dodeljene ustrezne zaporedne številke. Le-te si morajo vsako poslovno leto slediti v neprekinjenem zaporedju, ali po vsakem poslovnem prostoru ali po vsaki elektronski napravi za izdajo računov v poslovnem prostoru.

Vprašanje 138: Če je predmet prijave poslovnega prostora mobilna davčna blagajna, kaj je oznaka poslovnega prostora v strukturi številke računa? (10. 8. 2015, 21. 12. 2015)

V smislu 5. alineje 2. člena ZDavPR, je »poslovni prostor zavezanca« vsak nepremičen ali premičen prostor, v katerem zavezanec stalno, občasno ali začasno izdaja račune za dobave blaga ali storitev pri gotovinskem poslovanju. Kot poslovni prostor zavezanca se lahko šteje del ali več ločenih delov nepremičnega prostora, v katerih se opravlja različna dejavnost. Premičen prostor je vsak premičen objekt ali elektronska naprava za izdajo računov. Elektronska naprava za izdajo računov se kot poslovni prostor zavezanca šteje v primerih, ko se račun ne izda v okviru premičnega objekta. Kot poslovni prostor zavezanca se šteje tudi vsak nepremičen ali premičen prostor, v katerem se izdajajo računi z uporabo vezane knjige računov.

Zavezanec predpiše pravila za dodeljevanje zaporednih številk računov, naredi popis poslovnih prostorov zavezanca in dodeli oznake poslovnim prostorom zavezanca v internem aktu. Zavezanec mora interni akt sprejeti pred začetkom izdaje računov pri gotovinskem poslovanju. Zavezanec interni akt predloži v postopku nadzora na zahtevo davčnega organa.

Oznako poslovnega prostora v internem aktu zavezanec določi sam – pri čemer je v zvezi s sporočanjem podatkov o poslovnih prostorih po Pravilniku o izvajanju Zakona o davčnem potrjevanju računov oznaka poslovnega prostora definirana v okviru vsebine in oblike sporočila s podatki o poslovnem prostoru zavezanca – Priloga II Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem potrjevanju računov.

Oznaka poslovnega prostora (Indeks podatka: P-4.0, Ime elementa: +Oznaka poslovnega prostora, Zaloga vrednosti:min1, max20) je oznaka poslovnega prostora, v katerem zavezanec izdaja račune pri gotovinskem poslovanju. Je tekstovni podatek, in je obvezen podatek sporočila s podatki o poslovnem prostoru zavezanca. Sestavljena je lahko iz številk in črk 0-9, a-z, A-Z. Oznaka mora biti pri pošiljanju podatkov enaka, kot je navedena na računih in mora biti enkratna na nivoju zavezanca. V primeru, če je poslovni prostor premični, je podatek, ki ga zavezanec posreduje v okviru sporočanja podatkov (ki ni naveden na računu) tudi vrsta poslovnega prostora, pri čemer se kot tak prostor šteje elektronska naprava. Zavezanec bo pod vrsto poslovnega prostora (Indeks podatka: P-5.2, Ime elementa: ++Premični poslovni prostor) označil vrsto prostora »C« - posamezna elektronska naprava za izdajo računov ali vezana knjiga računov v primerih, ko zavezanec ne uporablja drugega poslovnega prostora.

Primeri oznak poslovnega prostora: Blagajna01, TRG1, EN07, TrgDR1, MtrgLJ3

Številka računa ima vedno naslednjo strukturo:

Oznaka_poslovnega_prostora-Oznaka_elektronske_naprave-Zaporedna_številka_računa.

Oznaka poslovnega prostora je v strukturi računa vedno na prvem mestu. Poslovni prostor ima lahko enako oznako kot elektronska naprava, ni pa nujno. Zavezanec vedno lahko poslovni prostor označi z eno oznako, elektronsko napravo pa z drugo. Možnih je več rešitev.

Ob predpostavki, da je 123 oznaka elektronske naprave, so naslednje možnosti: 123-123-00001, TABLICA-123-00001, BLAG1-123-00001, POTNIK1-123-00001, itd…

Finančna uprava bo iz posredovanih podatkov o poslovnem prostoru razbrala, da gre za vrsto poslovnega prostora, pri katerem je posamezna elektronska naprava za izdajo računov poslovni prostor (glej Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem potrjevanju računov – Priloga II, Vsebina in oblika podatkov o poslovnem prostoru zavezanca: Podatek P_5.2, ++ Premični poslovni prostor vrsta »C«).

Vprašanje 139: Ali so prodajalci na »bolšjem« oziroma »kramarskem« sejmu zavezanci za davčno potrjevanje računov? Ali bodo morali imeti davčno blagajno? (10. 8. 2015)

Splošen odgovor v primeru prodajalcev na bolšjem oziroma kramarskem sejmu ni možen. Za obvezno uporabo Zakona o davčnem potrjevanju računov mora zavezanec izpolnjevati tri pogoje (kumulativno), in sicer:

  • mora voditi poslovne knjige in evidence,
  • mora po določba ZDDV-1 izdati račun za dobavo blaga ali storitev in
  • dobavljeno blago ali storitev sta plačana z gotovino (kot določa četrta točka 2. člena ZDavPR).
  • V primeru, da je oseba, ki prodaja na bolšjem sejmu, davčni zavezanec, ki izpolnjuje zgoraj navedene pogoje, mora za opravljeno dobavo izdati račun, ki je pri gotovinskem poslovanju tudi predmet davčnega potrjevanja. Več glede zavezanca za izvajanje postopka potrjevanja računov je navedeno v odgovoru na vprašanje 13.

V zvezi s prodajo na bolšjem sejmu opozarjamo še na upoštevanje Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1) in v zvezi s prodajo na stojnicah še Zakona o trgovini oziroma 8. člena Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje trgovinske dejavnosti (pristojnost TIRS). Na splošno po ZPDZC-1 posameznik opravlja delo na črno, če opravlja samostojno dejavnost ali delo in ni vpisan ali nima priglašenega dela, kakor to določa ta ali drugi zakoni. Fizična oseba, ki nastopa na trgu s pridobitnim namenom oziroma za katero pomeni prodaja na bolšjem sejmu trajno ali redno dejavnost ali celo oseba (pre)prodaja tuje izdelke oziroma blago, če prodaje ne opravlja kot delo v odvisnem delovnem, civilnem pogodbenem razmerju ali kateri drugi obliki legalnega dela, mora dejavnost ustrezno registrirati. Trgovinska dejavnost, se lahko opravlja v različnih statusnih oblikah, ko gre za dejavnost pa nastopi tudi obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc, obveznost izdaje računa in v praksi je plačilo praviloma gotovinsko. Kar pomeni, da je trgovinska dejavnost tudi predmet davčnega potrjevanja računov.

Vprašanje 140: Ali se plačevanje prek Monete obravnava kot plačilo z gotovino? (10. 8. 2015, 3. 12. 2015)

Za namene ZDavPR se šteje plačilo prek Sistema Moneta kot plačilo, opravljeno prek ponudnika plačilne storitve. Telekom Slovenije d.d., Debitel d.d. in SiMobil d.d so ponudniki plačilnih storitev Moneta z dovoljenjem Banke Slovenije. V kolikor je plačilo izvršeno prek plačilne storitve Moneta, se takšno plačilo obravnava kot negotovinsko plačilo in posledično računi kot negotovinski računi, zato v zvezi s temi računi ne nastane obveznost davčnega potrjevanja

Glej tudi odgovor na vprašanje 18: Kdaj se šteje, da je račun plačan z gotovino?

Vprašanje 141: Ali bodo predmet davčnega potrjevanja računov tudi računi, ki so bili izdani v letu 2015 pred začetkom obvezne uporabe ZDavPR in nimajo vseh podatkov, ki jih zahteva ZDavPR, če so bili plačani v letu 2016? (10. 8. 2015)

Ne. Predmet davčnega potrjevanja računov ne bodo računi, ki jih bo zavezanec izdal pred 2. januarjem 2016, ne glede na to da bodo plačani gotovinsko v letu 2016, razen, če se bo zavezanec prostovoljno odločil za izvajanje tega postopka pred 2. januarjem 2016 (davčno potrjevanje računov se bo lahko izvajalo od 1. decembra 2015).

V skladu s 24. členom ZDavPR lahko zavezanci izvajajo postopek davčnega potrjevanja računov po tem zakonu od 1. decembra 2015, morajo pa ga izvajati po tem zakonu od 2. januarja 2016. Navedeno pomeni, da bo obvezno davčno potrjevanje računov po določbah ZDavPR za račune, ki jih bo zavezanec izdal od vključno 2. januarja 2016 dalje.

Vprašanje 142: Ali davčne blagajne veljajo tudi za plačilo rezervacije v hotelu, če stranka izrabi pravico do odstopa, hotel pa si te zneske obdrži – ali je treba izdati avansni račun? (10. 8. 2015)

Po DDV zakonodaji, če je plačilo izvršeno preden je blago dobavljeno ali so storitve opravljene, nastane obveznost obračuna DDV na dan prejema plačila in od prejetega zneska plačila. Zneski, plačani iz naslova are (rezervacij) v okviru pogodb, ki se nanašajo na opravljanje obdavčenih hotelskih storitev, če stranka izrabi pravico do odstopa in hotel te zneske obdrži, se štejejo za pavšalno odškodnino zaradi odpovedi pogodbe, plačane za odpravo škode zaradi neizpolnitve stranke in niso predmet DDV. Za plačilo rezervacije v hotelu, davčnemu zavezancu ni treba izdati avansnega računa.

Vprašanje 143: Zavezanec svojemu zaposlenemu naloži dobroimetje na kartico, s katero potem zaposleni plača nakup, ki ga opravi v trgovini oz. tam, kjer je dogovorjeno, da s tako kartico lahko plačuje (gre za t.i. poslovne kartice). Ali se plačilo s tako kartico tudi šteje kot gotovinsko? (14. 8. 2015)

Da. Iz določbe 4. točke 2. člena ZDavPR izhaja, da je »plačilo z gotovino« tudi plačilo s plačilno ali kreditno kartico, čekom in drugimi podobnimi načini plačila.

Vprašanje 144: Ali so napitnine predmet davčnega potrjevanja? (14. 8. 2015)

Po ZDavPR so predmet davčnega potrjevanja računov, računi za dobave blaga in storitev izdani po DDV zakonodaji. Glede napitnin po DDV zakonodaji velja, da po DDV zakonodaji za napitnine ni treba izdati računa, in tudi niso predmet t.i. davčnih blagajn.

Vprašanje 145: Zavezanec svojemu zaposlenemu naloži dobroimetje na kartico, s katero potem zaposleni plača nakup, ki ga opravi v trgovini oz. tam, kjer je dogovorjeno, da s tako kartico lahko plačuje (gre za t.i. poslovne kartice). Ali se plačilo s tako kartico tudi šteje kot gotovinsko? (14. 8. 2015)

Da. Iz določbe 4. točke 2. člena ZDavPR izhaja, da je »plačilo z gotovino« tudi plačilo s plačilno ali kreditno kartico, čekom in drugimi podobnimi načini plačila.

Vprašanje 146: Kako je s potrjevanjem računov, ki jih slovenski davčni zavezanec izda za prodajo izdelkov prek spleta končnim potrošnikom v drugo državo članico, v kateri je presegel limit, ki je določen v tej državi za prodajo blaga na daljavo? (14. 8. 2015, 18. 4. 2019)

Prodajalec, ki je davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, katerega skupna vrednost dobav izdelkov končnim potrošnikom v drugi državi članici presega znesek, ki ga določi ta država članica, ali davčni zavezanec, ki se odloči, da je kraj dobave izdelkov končnim potrošnikom druga država članica, mora obračunati DDV v skladu z zakonodajo države članice EU, v kateri se blago nahaja, ko se odpošiljanje ali prevoz blaga kupcu konča (država članica kupca). Po DDV zakonodaji je v takem primeru kraj dobave blaga v drugi državi članici in ni predmet slovenskega DDV. Zavezanec v takem primeru tudi ne izda računa po pravilih za izdajo računa po ZDDV-1 in tako izdan račun ni predmet davčnega potrjevanja računov. Če želi zavezanec takšen račun posredovati v davčno potrjevanje, se v datoteko s podatki o računu vpišejo podatki na naslednji način:

  • v polje »Vrednost neobdavčljivih dobav« (R_3.9.7) se vpiše vrednost obdavčljive dobave v tujini, in sicer vrednost osnove brez tujega DDV
  • v polje »Ostali davki/dajatve« (R_3.9.4) se vpiše znesek tujega DDV
  • v polja, ki so predvidena za vpisovanje podatkov o DDV - osnova, stopnja, davek (R_3.9.21, R_3.9.22, R_3.9.23) se ne vpisuje ničesar. V ta polja se vpisujejo vrednosti le, če račun vsebuje znesek obračunanega slovenskega DDV.

Več glede prodaje blaga preko spleta je sicer pojasnjeno v pojasnilu FURS, št. 4230-8830/2011-2.

Vprašanje 147: Uporaba davčnih blagajn pri plačevanju članarin, zamudnin in drugih plačil za storitve splošnih knjižnic (14. 8. 2015, 3. 12. 2015)

Članarine, ki jih knjižnice v okviru izvajanja javne službe na področju knjižnične dejavnosti zaračunavajo svojim članom, je treba obravnavati kot plačilo za opravljeno (kulturno) storitev, ki je v skladu s 13. točko prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 in ob upoštevanju druge alineje prvega odstavka 69. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV-1, oproščena plačila DDV.

Iz veljavne Uredbe o osnovnih storitvah knjižnic (Uradni list RS, št. 29/03) izhaja, da knjižnice nekatere svoje osnovne storitve za uporabnike, ki se izvajajo v okviru knjižnične dejavnosti kot javna služba in ki povzročajo knjižnici dodatne stroške (zaradi vodenja evidenc, izdaje izkaznic in potrdil, zagotavljanja sledljivosti izposojenega gradiva, obnavljanja poškodovanega gradiva, itd…) omogočajo le članom, ki jim lahko zaračunajo članarino in/ali drugo nadomestilo, s katerim pokrijejo del dodatnih stroškov (vendar le, če pokrivanje teh stroškov ni zajeto v okviru financiranja javne službe).Iz navedenega izhaja, da so članarine (v teh primerih) obravnavane kot plačilo za opravljene storitve knjižnice oziroma da so te storitve uporabnikom knjižnice opravljene kot povračilo za članarino. Navedeno pomeni, da so članarine, ki jih knjižnice v okviru izvajanja javne službe na področju knjižnične dejavnosti zaračunavajo svojim članom, po DDV zakonodaji plačilo za opravljeno (kulturno) storitev, oproščeno plačila DDV po 13. točki prvega odstavka 42. člena ZDDV-1. Za tako opravljeno storitev (članarino) mora davčni zavezanec izdati račun in ga davčno potrditi, če je plačan z gotovino.

Pri zamudnini ne gre za plačilo za storitev, ki je predmet DDV, zato je tak račun, če je plačan gotovinsko, ni predmet davčnega potrjevanja računov.

Plačilo zamudnine člana v splošni knjižnici je plačilo pogodbene kazni kot civilne sankcije za kršitev sklenjene posodbene pogodbe med njim in splošno knjižnico, ki ni predmet DDV, in ni plačilo za čas izposoje gradiva po poteku roka, določenega za vračilo izposojenega gradiva, ki bi bilo predmet DDV. Predpisi, ki urejajo DDV v primeru zamudnine ne določajo obveznosti izdaje računa in posledično za zamudnine ne velja obveznost davčnega potrjevanja računov po ZDavPR.

Glede drugih plačil za storitve splošnih knjižnic na splošno pojasnjujemo, da če gre za storitve, za katere je treba po DDV zakonodaji izdati račun, je tako izdani račun, če je plačan gotovinsko, predmet davčnega potrjevanja računov.

Vprašanje 148: Kako je z davčnim potrjevanjem računov za vstopnice? (14. 8. 2015, 1. 1. 2018)

Po določbah ZDavPR mora zavezanec izdajati račune z uporabo elektronske naprave za izdajo računov, ki omogoča elektronsko podpisovanje podatkov o računu in elektronsko povezavo za izmenjavo podatkov z davčnim organom (Opomba: od 1. 1. 2018 dalje je omogočena trajna možnost izbire glede uporabe vezane knjige računov za izdajanje računov).

Če zavezanec proda vstopnico, ki vsebujejo vse podatke, ki so določeni kot obvezni podatki na računu (po DDV zakonodaji, zakonu, ki ureja davčni postopek, in tudi podatke, ki so določeni po ZDavPR) z uporabo ustrezne elektronske naprave za izdajo računov, je tako izdana vstopnica tudi račun po ZDavPR. Tako izdani račun (vstopnica) je predmet davčnega potrjevanja računov in v takem primeru bo EOR številka tudi navedena na računu -vstopnici.

Če pa davčni zavezanec proda pred natisnjene vstopnice ali če vstopnice ne izda z uporabo ustrezne elektronske naprave, mora za tako prodano vstopnico ali vstopnice izdati račun. V takem primeru bo EOR navedena na računu, ki bo predmet davčnega potrjevanja računov v skladu z ZDavPR. Ponovno navajanje EOR številke, kot potrdila, da je bil izdani račun prijavljen davčnemu organu, na posamezni vstopnici, na katere se davčno potrjeni račun nanaša, z ZDavPR ni predvideno.

Pojasnjujemo še, da je primer davčnega potrjevanja računov, če zavezanec prodaja vstopnice v tujem imenu za tuj račun pojasnjen v odgovoru na vprašanje 21.

Vprašanje 149: Kaj je zaščitna oznaka izdajatelja računa? Kaj je ZOI? (21. 8. 2015, 7. 9. 2015, 13. 10. 2015)

Zaščitna oznaka izdajatelja računa« je oznaka, s katerim je izdani račun povezan z zavezancem za izvajanje postopka potrjevanja računov in je podatek za ugotavljanje pristnosti izvora računa. Za zaščitno oznako izdajatelja računa se uporablja kratica ZOI.

Način ustvarjanja, dolžina in oblika ZOI podrobneje določa 5. člen Pravilnika o izvajanju ZDavPR. ZOI, ki je enkratna, ustvari elektronska naprava za izdajo računov na podlagi naslednjih podatkov:

  • davčne številke zavezanca,
  • datuma in časa izdaje računa,
  • številke računa in
  • vrednosti računa,

ki se elektronsko podpišejo z namenskim digitalnim potrdilom. Pri ustvarjanju ZOI se uporablja kodiranje UTF-8 (Unicode Transformation Format 8). Za zapis decimalnega mesta pri znesku računa se uporabi pika. Z uporabo algoritma MD5 se ustvari ZPO, ki je sestavljena iz 32 znakov v šestnajstiškem zapisu. Posamezni znaki ZOI so številke od 0 do 9 in male črke od a do f. Na računu se pred navedbo zaščitne oznake izdajatelja računa navede kratica ZOI.

Zaščitna oznaka izdajatelja računa se na računu navede v tekstovni obliki (32 znakov v šestnajstiškem zapisu) in v obliki QR kode, kode PDF 417 ali več črtnih kod tipa Code 128 v skladu s tehničnimi navodili, objavljenimi na portalu eDavki. Kodi QR in PDF 417 morata biti skladni s standardom ISO/IEC 15415. Koda Code 128 mora biti skladna s standardom ISO/IEC 15416. Koda se navede pod tekstovno obliko zaščitne oznake izdajatelja računa.


Vprašanje 150: Zaprosilo za dodatno pojasnilo glede množičnih računov za oskrbo s pitno vodo, za katere je po ZDavPR določena izjema. (21. 8. 2015, 21. 12. 2015)

Zavezanec navaja, da bo množične račune za oskrbo s pitno vodo izdal za plačilo z univerzalnim plačilnim nalogom (UPN), plačilo pa bo možno tudi na blagajni, na sedežu zavezanca. Navaja, da gre za izjemo od obveznega davčnega potrjevanja računov in sprašuje, ali mora v takem primeru imeti davčno blagajno.

Če so pri zavezancu izpolnjeni vsi pogoji, kot jih ZDavPR določa za izvzem množičnih računov za oskrbo z vodo, potem taki množični računi tudi v primeru kasnejšega gotovinskega plačila niso predmet davčnega potrjevanja računov.

Po 3. točki drugega odstavka 3. člena ZDavPR so iz davčnega potrjevanja računov izvzete tudi kontinuirane dobave blaga in storitev naročniku, v dejavnostih oskrbe z električno energijo, plinom in paro, oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki, ter telekomunikacijski dejavnosti, ob izpolnjevanju vseh spodaj navedenih pogojev (kumulativno):

- da gre za dobave, opravljene na podlagi sklenjene pogodbe o dobavi med dobaviteljem in naročnikom,

- pri čemer dobavitelj račune izdaja množično, z uporabo sistema avtomatske obdelave podatkov ločeno od blagajniških mest, periodično v vnaprej dogovorjenih časovnih intervalih, za plačilo prek univerzalnega plačilnega naloga,

- ter se računi naročniku vročijo preko izvajalca poštnih storitev, po elektronski poti oziroma na drug primerljiv način,

- plačilo računa pa se izvrši naknadno, po izdaji takšnega računa in ni neposredno povezano s posamezno dobavo blaga oziroma storitev.

S to izjemo je določeno, da dobavitelji v teh dejavnostih, ob izpolnjevanju zgoraj navedenih pogojev, ki izdajajo mesečne račune s priloženimi položnicami za plačilo elektrike, odvoza smeti, daljinskega ogrevanja, naročnin za telefonijo ipd, teh računov niso dolžni potrditi pri davčnemu organu. Gre za množično periodično izdajanje računov za prej omenjene dobave, ki se praviloma plačujejo negotovinsko in temeljijo na naročniških razmerjih, ter so izdani na podlagi podatkov iz merilnih inštrumentov oziroma na primerljiv način. Navedene izjema je omejena zgolj na področja zagotavljanja osnovnih materialnih dobrin in storitev oskrbe prebivalstva in gospodarstva s pitno vodo, komunalnimi storitvami, zagotavljanjem energije ter komunikacijskimi potmi.


[42] 18. člen ZDavPR

[43] 19. člen ZDavPR

 

Ključne besede:
ZDavPR
davčne blagajne
davčno potrjevanje računov

Zadnji članki iz rubrike:

26.4.2019 14:22:56:
Nova pojasnila glede davčnega potrjevanja računov

10.1.2019 15:26:25:
Novost pri davčnem potrjevanju negotovinsko plačanih računov

29.10.2018 16:17:25:
Novo digitalno potrdilo za vzpostavitev TLS povezave - blagajne.fu.gov.si

11.7.2018 15:38:24:
Nadzor na javnih prireditvah - FURS spremlja pravilnost izdajanja in potrjevanja računov ter ustreznost podlag za delo

21.5.2018 16:04:21:
Davčne blagajne ne bodo več delovale z Windows XP

Najnovejši članki:

22.8.2019 16:53:48:
Odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - invalidnost

22.8.2019 14:29:14:
Sočasno prejemanje pokojnine in opravljanje dela upokojencev - predvidene spremembe po predlogu s 16. 7. 2019

21.8.2019 10:28:24:
V negospodarstvu plačana odsotnost z dela zaradi spremstva prvošolca

19.8.2019 16:04:59:
Odjava delavcev iz obveznega zavarovanja

19.8.2019 14:53:53:
Odgovor vlade v zvezi z upoštevanjem otroškega dodatka pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči in napovedano ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT