Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 29.4.2019 18:59:12

Davčno potrjevanje računov - Pogosta vprašanja in odgovori (1-50)

Rubrika: Davčne blagajneprint Natisni

Davčno potrjevanje računov - Pogosta vprašanja in odgovori (1-50)

Vir: FURS

Kazalo:

Vprašanje 1: Kaj so davčne blagajne in kaj je davčno potrjevanje računov? (16. 7. 2015)

Vprašanje 2: Kaj bo prinesel sistem davčnih blagajn? (16. 7. 2015)

Vprašanje 3: Ali so davčne blagajne že obvezne? (16. 7. 2015, 1. 1. 2018)

Vprašanje 4: Sprejem, objava, veljavnost Zakona o davčnem potrjevanju računov (16. 7. 2015, 10. 8. 2015)

Vprašanje 5: Kako se FURS pripravlja na uvedbo sistema davčnih blagajn? (16. 7. 2015)

Vprašanje 6: Kaj je vsebina ZDavPR? (16. 7. 2015)

Vprašanje 7: Kakšen sistem davčnih blagajn imamo v Sloveniji? (16. 7. 2015)

Vprašanje 8: Ali je predvideno prehodno obdobje? (16. 7. 2015, 1. 1. 2018)

Vprašanje 9: Ali ZDavPR upošteva razlike med zavezanci? (16. 7. 2015, 1. 1. 2018)

Vprašanje 10: Ali so že sprejeti in objavljeni podzakonski predpisi? (16. 7. 2015, 10. 8. 2015, 21. 8. 2015)

Vprašanje 11: Kdaj bodo sprejeti podzakonski predpisi? (16. 7. 2015, 21. 8. 2015)

Vprašanje 12: Kaj ureja Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem potrjevanju računov? (16. 7. 2015, 21. 8. 2015)

Vprašanje 13: Kdo bo po ZDavPR zavezanec za izvajanje postopka potrjevanja računov? (16. 7. 2015, 14. 8. 2015, 3. 9. 2015, 7. 9. 2015)

Vprašanje 14: Ali v Sloveniji obstajajo izjeme iz zavezanosti postopka potrjevanja računa? (16. 7. 2015)

Vprašanje 15: Ali bo moral zavezanec za davčno blagajno dobiti uporabniško ime, certifikat ali kaj podobnega, ki ga bo uporabljal ob priklopu na sistem? Kaj je namensko digitalno potrdilo? (16. 7. 2015, 21. 8. 2015)

Vprašanje 16: Ali bo moral vsak  zavezanec obvestiti FURS ali posluje z gotovino? (16. 7. 2015)

Vprašanje 17: Zagon podjetja - ali morajo imeti novoustanovljeni zavezanci davčno blagajno takoj, ali bo zanje veljalo prehodno obdobje? (16. 7. 2015, 21. 7. 2015, 1. 1. 2018)

Vprašanje 18: Kdaj se šteje, da je račun plačan z gotovino? (16. 7. 2015, 18. 9. 2015)

Vprašanje 19: Ali je zavezanec za izvajanje postopka potrjevanja računov tudi davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža/prebivališča, če na ozemlju Slovenije opravi dobavo blaga ali storitev, plačano z gotovino? (16. 7. 2015)

Vprašanje 20: Plačilo s kreditno kartico? (16. 7. 2015, 10. 8. 2015)

Vprašanje 21: Ali se bo pri prodaja kart (vstopnic) – Eventim EOR izpisal na vstopnici (računu) ali na blagajniškem prejemku? (16. 7. 2015)

Vprašanje 22: Polnjene Urbane - pri samem polnjenju ne pride do dobave blaga ali storitve, ali se potemtakem poroča izdani dokument, ki ga pridobi kupec, ko napolni Urbano. Torej, ali bo ta dokument moral dobiti oznako EOR? (16. 7. 2015)

Vprašanje 23: Avans - ali je treba izdati račun za predplačilo? Ali je račun za predplačilo predmet potrjevanja po ZDavPR? Kako je s poročanjem o teh računih potem, ko je tudi račun dokončno plačan? Ali se bo poročalo celoten znesek računa? (16. 7. 2015, 18. 9. 2015)

Vprašanje 24: Kdaj mora biti izdan skupni račun v primeru dobave blaga ali storitev, če je dobava opravljena drugemu davčnemu zavezancu, v zvezi z opravljanjem njegove dejavnosti cestnega prevoza potnikov ali blaga? (16. 7. 2015)

Vprašanje 25: Kdaj mora biti izdan račun v primeru internetne prodaje? (16. 7. 2015, 18. 9. 2015)

Vprašanje 26: Dobropis, bremepis – kakšne so obveznosti potrjevanja računov pri dobropisih in bremepisih? (16. 7. 2015)

Vprašanje 27: Ali lahko trgovski potnik, ki proda blago na terenu in za prodano blago prejme takoj plačilo v gotovini, račun izda kasneje v pisarni? (16. 7. 2015)

Vprašanje 28: Plačilo komercialistu na terenu - ali bo potrebno davčno potrditi račun, ki bo izdan z odloženim plačilom 15 dni, in potem po obisku komercialista (po zapadlosti računa v plačilo) plačan le temu v gotovini? (16. 7. 2015)

Vprašanje 29: Ali je za prevoze potnikov s kombijem možna izjema od obveznosti izdajanja računov? (16. 7. 2015)

Vprašanje 30: Zavezanec sprašuje, ali je predmet davčnega potrjevanja tudi račun za turistično takso, izdan turistom, ki le to plačajo v gotovini,  glede na to, da takso »pobira« v imenu in za račun občine? (16. 7. 2015)

Vprašanje 31: Oddaja stanovanja v najem - ali bo moral posameznik, ki oddaja stanovanje v najem na podlagi najemne pogodbe uporabljati davčno blagajno? (16. 7. 2015)

Vprašanje 32: Ali je oseba, ki opravlja osebno dopolnilno delo, zavezana izvajati postopek davčnega potrjevanja računov? (16. 7. 2015)

Vprašanje 33: Ali je potrebno pri prodaji kmetijskih in gozdarskih pridelkov in storitev izdati račun in izvesti davčno potrjevanje računa? (16. 7. 2015)

Vprašanje 34: V katerih primerih po predpisih o davku na dodano vrednost ni obveznosti izdaje računa, kar pomeni, da tudi ne zavezanosti davčnega potrjevanja računov? (16. 7. 2015)

Vprašanje 35: Ali bodo državni organi in organizacije, organi lokalnih skupnosti ter druge osebe javnega prava zavezani k davčnemu potrjevanju računov? (16. 7. 2015)

Vprašanje 36: Ali bo za storitve zavarovalnih in finančnih transakcij potrebno izvajati postopek davčnega potrjevanja računov? (16. 7. 2015)

Vprašanje 37: Ali je določena obveznost uporabe davčnih blagajn pri prodaji vozovnic, kart in žetonov v potniškem prometu? (16. 7. 2015)

Vprašanje 38: Ali je določena obveznost uporabe davčnih blagajn pri prodaji znamk, kolekov, vrednotnic in obrazcev v poštnem prometu? (16. 7. 2015, 14. 8. 2015)

Vprašanje 39: Ali je določena obveznost uporabe davčnih blagajn za vplačila za udeležbo v igrah na srečo? (16. 7. 2015)

Vprašanje 40: Ali je določena obveznost uporabe davčnih blagajn od prodaje periodičnega tiska? (16. 7. 2015, 18. 9. 2015)

Vprašanje 41: Ali je določena obveznost uporabe davčnih blagajn pri prodaji blaga iz avtomatov in storitev preko avtomatov? (16. 7. 2015)

Vprašanje 42: Ali je določena obveznost uporabe davčnih blagajn pri prodaji kartic s kodo za polnjenje predplačniških sistemov mobilnih operaterjev iz bankomatov, omrežij GSM ter interneta? (16. 7. 2015)

Vprašanje 43: Ali je določena obveznost uporabe davčnih blagajn pri prodaji žetonov iz menjalnih avtomatov in pri prometu storitev na tele točkah? (16. 7. 2015)

Vprašanje  44: Ali so z zakonom o davčnem potrjevanju računov določene kakšne posebne izjeme, ki jim ne bo treba izvajati postopka davčnega potrjevanja računov? (16. 7. 2015)

Vprašanje 45: Ali so http://www.mf.gov.si/fileadmin/mf.gov.si/pageuploads/mediji/2015/2015maj07_zakon_davcno_potrjevanje_racunov.pdf zavezanci za postopek potrjevanja računov tudi davčni zavezanci, ki nimajo sedeža ali stalnega/običajnega prebivališča v Sloveniji, v Sloveniji pa opravljajo dobave blaga ali storitev in se morajo zaradi teh dobav po ZDDV-1 tudi identificirati za namene DDV v Sloveniji? (16. 7. 2015)

Vprašanje 46: Ali je potrebno tujemu dobavitelju pri prodaji blaga na daljavo davčno potrditi račun? (16. 7. 2015)

Vprašanje 47: Kaj je »vse na enem mestu«, za katero je določena izjema od obveznosti potrjevanja računov? (16. 7. 2015)

Vprašanje 48: Ali bo obvezno davčno potrjevanje računov tudi za račune za elektriko, plin, vodo …, ki jih potrošniki prejemamo mesečno od dobaviteljev? (16. 7. 2015)

Vprašanje 49: Ali ZDavPR predvideva več možnosti postopka potrjevanja računov? (16. 7. 2015, 1. 1. 2018)

Vprašanje 50: Kakšne obveznosti ima po ZDavPR zavezanec? (16. 7. 2015)

 

Vprašanje 1: Kaj so davčne blagajne in kaj je davčno potrjevanje računov? (16. 7. 2015)

Pojem sistema davčnih blagajn se uporablja za postopek davčnega potrjevanja računov, ki ga ureja Zakon o davčnem potrjevanju računov (v nadaljevanju ZDavPR).

Vprašanje 2: Kaj bo prinesel sistem davčnih blagajn? (16. 7. 2015)

Namen izvedbe postopka davčnega potrjevanja računov je pridobitev enkratne identifikacijske oznake računa od davčnega organa za vsak račun, plačan z gotovino, ki predstavlja potrdilo, da je bil ustvarjen promet pri gotovinskem poslovanju prijavljen davčnemu organu v dejanskem obsegu in ga zato ni mogoče naknadno prirediti z namenom utaje davka.

Uvedba davčnih blagajn je eden od ukrepov zmanjšanja obsega sive ekonomije, povečanja javnofinančnih prihodkov, učinkovitejšega pobiranja obveznih dajatev, pravičnejše porazdelitve davčnega bremena med zavezanci in večje zaščite potrošnikov. Sistem bo omogočal pregledno in zanesljivo evidentiranje gotovinskega prometa davčnih zavezancev, učinkovitejši nadzor ter preprečevanje davčnih utaj in goljufij na področju obveznih dajatev ter učinkovit nadzor gotovinskega poslovanja ter dela in zaposlovanja na črno.

Vprašanje 3: Ali so davčne blagajne že obvezne? (16. 7. 2015, 1. 1. 2018)

Da. Davčno potrjevanje računov je obvezno od 2. 1. 2016.

Postopek izdaje in potrjevanja računov je dovoljeno izvajati na dva načina, in sicer

  • s potrditvijo računa v času njegove izdaje z uporabo elektronske naprave za izdajo računov, pri katerem lahko kupec preveri, ali je na računu izpisana enkratna identifikacijska oznaka računa, ki jo dodeli davčni organ in mora biti načeloma izpisana na vsakem izdanem računu (razen v izjemnih primerih, ki so natančno predpisani z ZDavPR; prekinitev vzpostavljene elektronske povezave in nedelovanje elektronske naprave), ali
  • z naknadno potrditvijo izdanega računa z uporabo vezane knjige računov v določenem roku, pri katerem lahko kupec preveri ali je bil račun prijavljen davčnemu organu po preteku roka za potrditev (Od 1. 1. 2018 dalje je omogočena trajna možnost izbire glede uporabe vezane knjige računov za izdajanje računov). Zavezanec, ki uporablja vezano knjigo računov, mora davčnemu organu prek elektronske povezave poslati podatke o računih, izdanih z uporabo vezane knjige računov, do desetega dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je bil račun izdan. Način izvajanja potrjevanja računov mora zavezanec določiti z internim aktom. V primeru, ko se zavezanec odloči za izdajanje računov z uporabo vezane knjige računov, ne sme v istem poslovnem prostoru uporabljati elektronske naprave za izdajo računov. Za obveznost potrjevanja računov z uporabo vezane knjige računov se smiselno uporabljajo drugi do peti odstavek 4. člena, peti odstavek 7. člena, 8. člen ter peti, šesti in sedmi odstavek 10. člena ZDavPR.

Vprašanje 4: Sprejem, objava, veljavnost Zakona o davčnem potrjevanju računov (16. 7. 2015, 10. 8. 2015)

ZDavPR je Državni zbor potrdil na svoji 10.  redni seji dne 15.  julija 2015. Zakon je bil objavljen v Uradnem listu 57/2015 31. julija 2015 in je začel veljati 1. avgusta 2015.

Vprašanje 5: Kako se FURS pripravlja na uvedbo sistema davčnih blagajn? (16. 7. 2015)

Na Finančni upravi Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS) se na uvedbo davčnih blagajn zelo intenzivno pripravljamo že več mesecev. Z Ministrstvom za finance smo aktivno sodelovali pri pripravi zakonodaje in podzakonskih aktov. Ves čas intenzivno sodelujemo tudi z zbornicami in ostalimi deležniki. Vzporedno tečejo tudi vse aktivnosti za samo implementacijo zakonodaje. Glede na predvideno časovnico sprejemanja pravnih podlag bodo lahko razvijalci v septembru 2015 že začeli testirati izmenjavo podatkov s FURS.

Vprašanje 6: Kaj je vsebina ZDavPR? (16. 7. 2015)

ZDavPR ureja:

  • obveznost izvajanja postopka potrjevanja računov pri gotovinskem poslovanju za davčne namene pri gotovinskem poslovanju,
  • zavezance za izvajanje postopka potrjevanja računov,
  • izvajanje postopka potrjevanja računov,
  • vsebino računa za namene izvajanja postopka potrjevanja računov,
  • rok za zdajo računov,
  • tehnične zahteve,
  • obveznost zadržanja izdanega računa pri gotovinskem poslovanju za kupca,
  • obdelavo podatkov za namene preverjanja zakonitosti zaposlitve in dela ter nadzora pravilnosti obračuna davkov in prispevkov in
  • prekrške in nadzor nad izvajanjem tega zakona.

Vprašanje 7: Kakšen sistem davčnih blagajn imamo v Sloveniji? (16. 7. 2015)

Po ZDavPR se uvajajo davčne blagajne v obliki postopka davčnega potrjevanja računa pri FURS v postopku izdaje računa pri gotovinskem poslovanju. V vzpostavljenem sistemu davčnih blagajn se blagajne zavezancev preko spleta povežejo s centralnim informacijskim sistemom FURS, ki potrdi ter shrani podatke o računih v postopku njihove izdaje v realnem času. Postopek davčnega potrjevanja računov skupaj z veljavnima členoma 38. in 31.a Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) tvori sistem, ki bo omogočal sledljivost in učinkovitost nadzora nad izdanimi računi ter omejil sivo ekonomijo.

Vprašanje 8: Ali je predvideno prehodno obdobje?[1] (16. 7. 2015, 1. 1. 2018)

Opomba: Od 1. 1. 2018 dalje je omogočena trajna možnost izbire glede uporabe vezane knjige računov za izdajanje računov. Zavezanec, ki uporablja vezano knjigo računov, mora davčnemu organu prek elektronske povezave poslati podatke o računih, izdanih z uporabo vezane knjige računov, do desetega dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je bil račun izdan.

Način izvajanja potrjevanja računov mora zavezanec določiti z internim aktom. V primeru, ko se zavezanec odloči za izdajanje računov z uporabo vezane knjige računov, ne sme v istem poslovnem prostoru uporabljati elektronske naprave za izdajo računov.

Za obveznost potrjevanja računov z uporabo vezane knjige računov se smiselno uporabljajo drugi do peti odstavek 4. člena, peti odstavek 7. člena, 8. člen ter peti, šesti in sedmi odstavek 10. člena ZDavPR.

Vprašanje 9: Ali ZDavPR upošteva razlike med zavezanci? (16. 7. 2015, 1. 1. 2018)

(Opomba: Od 1. 1. 2018 dalje je omogočena trajna možnost izbire glede uporabe vezane knjige računov za izdajanje računov.

Zavezancem oziroma njihovim poslovnim enotam z manjšim obsegom gotovinskega poslovanja je omogočen poenostavljen način izdaje in potrjevanja računov pri davčnem organu, ki je zanje stroškovno ugodnejši, vendar zahteva več administrativnega dela in je časovno zahtevnejši. Zavezancem z večjim obsegom gotovinskega poslovanja pa je omogočen sistem izdaje in potrjevanja računov, ki ne bo zahteval dodatnega dela, bo pa za podjetje predstavljal določen strošek.

Z namenom razbremenitve malih zavezancev, ki izdajajo le manjše število računov, bo FURS omogočil izdajanje računov s pomočjo aplikacije na portalu eDavki. Zavezanci bodo elektronsko napravo za izdajanje računov in programsko opremo lahko pridobili na trgu, lahko pa bodo namesto tega izdajali račune z uporabo navedene aplikacije. Za izdajanje računov z uporabo te aplikacije morajo zavezanci zagotoviti le internetno povezavo s FURS in elektronsko napravo, ki to omogoča. Ker tudi v tem primeru veljajo vsa pravila in obveznosti glede uporabe elektronske naprave za izdajo računov, morajo zavezanci tudi v tem primeru pridobiti namensko digitalno potrdilo (brezplačno), sporočiti FURS podatke o poslovnih prostorih in izpolnjevati vse druge obveznosti, ki izhajajo iz določb zakona.

Načelo sorazmernosti je upoštevano tudi pri kaznovanju storilcev prekrška. Določen je razpon glob, ki je različen glede na težo prekrška (prekrški, hujši prekrški, še posebej hudi prekrški), pa tudi glede na velikost oziroma status storilca prekrška.

Z namenom enake obravnave davčnih zavezancev je v ZDavPR določeno, da mora vsaka oseba (dobavitelj blaga ali izvajalec storitev), ki mora voditi poslovne knjige in evidence ter mora izdati račun za dobavo blaga ali storitev, za plačilo z gotovino opraviti  postopek potrjevanja računov pri davčnem organu. Izjeme od obveznosti izvajanja postopka potrjevanja računov so taksativno navedene v ZDavPR glede na posebnosti poslovanja v določenih dejavnostih.

Vprašanje 10: Ali so že sprejeti in objavljeni podzakonski predpisi? (16. 7. 2015, 10. 8. 2015, 21. 8. 2015)

Da. Iz ZDavPR izhaja, da mora minister izdati podzakonski predpis najkasneje v enem mesecu po uveljavitvi zakona. Zakon je začel veljati 1.  avgusta 2015.

Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem potrjevanju računov je bil objavljen v  Uradnem listu št. 60/2015 z dne 14. 8. 2015.

Vprašanje 11: Kdaj bodo sprejeti podzakonski predpisi? (16. 7. 2015, 21. 8. 2015)

Podzakonski predpis ZDavPR  je Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem potrjevanju računov je bil objavljen v  Uradnem listu št. 60/2015 z dne 14. 8. 2015.

Vprašanje 12: Kaj ureja Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem potrjevanju računov? (16. 7. 2015, 21. 8. 2015)

Pravilnik določa:

  • tehnične zahteve za elektronsko poslovanje – vsebino, postopek pridobivanja in uporabo namenskega digitalnega potrdila (šesti odstavek 4. člena ZDavPR ter 2. in 3. člen Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem potrjevanju računov);
  • način ustvarjanja, dolžino in obliko zapisa enkratne identifikacijske oznake računa - EOR (osmi odstavek 5. člena ZDavPR  in 4. člen Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem potrjevanju računov)
  • dolžino in obliko zapisa zaščitne oznake izdajatelja računa - ZOI (osmi odstavek 5. člena ZDavPR  in 5. člen Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem potrjevanju računov);
  • vsebino in obliko sporočil z obveznimi podatki o računu, protokole in varnostne mehanizme za izmenjavo podatkov, model uporabe, pri katerem se za pošiljanje in podpisovanje sporočil uporablja centralni informacijski sistem zavezanca, model uporabe, pri katerem se pošiljanje in podpisovanje elektronskih sporočil izvaja posamično na elektronskih napravah za izdajo računov, standardna sporočila o napakah in protokole postopkov v primeru napak (dvanajsti odstavek 7. člena ZDavPR);
  • vrste poslovnih prostorov zavezanca, vsebino in obliko sporočila za pošiljanje podatkov o poslovnih prostorih zavezanca in protokole in varnostne mehanizme za izmenjavo podatkov, model uporabe, pri katerem se za pošiljanje in podpisovanje sporočil uporablja centralni informacijski sistem zavezanca, model uporabe, pri katerem se pošiljanje in podpisovanje elektronskih sporočil izvaja posamično na elektronskih napravah za izdajo računov, standardna sporočila o napakah in protokole postopkov v primeru napak (sedmi odstavek 8. člena ZDavPR);
  • vsebino in obliko obvestila o obveznosti izdaje računa in obveznost kupca, da prevzame in zadrži izdani račun (tretji odstavek 12. člena ZDavPR).

Vprašanje 13: Kdo bo po ZDavPR zavezanec za izvajanje postopka potrjevanja računov?[2] (16. 7. 2015, 14. 8. 2015, 3. 9. 2015, 7. 9. 2015)

Zavezanec za izvajanje postopka davčnega potrjevanja računov je vsaka oseba iz prvega in drugega odstavka 31. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), ki mora izdati račun pri gotovinskem poslovanju za dobavo blaga ali storitev, opravljeno na ozemlju Slovenije, saj praviloma velja, da v primerih, ko je kraj obdavčitve Slovenija, veljajo slovenski predpisi glede obveznosti izdaje računov, razen v primerih, za katere se uporabljajo pravila o izdajanju računov, ki veljajo v državi članici, v kateri ima dobavitelj sedež ali stalno poslovno enoto, iz katere je dobava opravljena, ali  stalno ali običajno prebivališče. Predmet davčnega potrjevanja po ZDavPR so torej računi, ki jih mora davčni zavezanec izdati po ZDDV-1, torej v vseh primerih iz 81. člena ZDDV-1 ko je določena obveznost izdajanja računov po ZDDV-1 in gre za dobave, ki so predmet obdavčitve po ZDDV-1  in v primerih, ko je z 80.a členom ZDDV-1 predpisano, da za izdajo računa veljajo slovenski predpisi, seveda ob izpolnjevanju ostalih pogojev po ZDavPR. Tako obveznost davčnega potrjevanja računov velja tudi za primere, ko je na primer prejemnik storitve oseba, ki ni davčni zavezanec, sicer v drugi državi članici ali tretji državi, kraj opravljanja storitve pa je v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZDDV-1 Slovenija in mora davčni zavezanec izdati račun v skladu z ZDDV-1.

To pomeni, da glede na določila ZDavPR ni mogoče zahtevati dodatnega pogoja, da je dobava, na katero se račun nanaša, fizično opravljena na ozemlju Slovenije. Navedeno izhaja iz definicije računa po 3. točki 2. člena ZDavPR, pri čemer je račun pri gotovinskem poslovanju izdan za dobavo blaga ali storitev, ki je delno ali v celoti plačan z gotovino ter posredno iz vsebine računa po prvem odstavku 5. člena ZDavPR, na podlagi katerega mora račun vsebovati tudi podatke, ki so določeni s predpisi, ki urejajo davek na dodano vrednost. (glej tudi odgovor na  vprašanje 167: Ali je davčni zavezanec dolžan izvesti postopek potrjevanja računa po ZDavPR, če se prodaja (dobava blaga ali storitev) in/ali plačilo v gotovini fizično ne izvrši na ozemlju Slovenije?).

Zavezanec mora za obvezno uporabo ZDavPR izpolnjevati tri pogoje (kumulativno), in sicer:

  • mora voditi poslovne knjige in evidence,
  • mora izdati račun za dobavo blaga ali storitev in
  • dobavljeno blago ali storitev sta plačana z gotovino (kot določa četrta točka 2. člena ZDavPR).

K prvemu pogoju glede vodenja poslovnih knjig in evidenc.

Po prvem odstavku 31. člena ZDavP-2 morajo osebe, ki morajo voditi poslovne knjige in evidence v skladu s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom, drugim zakonom ali računovodskim standardom, voditi poslovne knjige in evidence tudi za izvajanje zakonov o obdavčenju in tega zakona.

Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) določa splošna pravila glede obveznosti vodenja poslovnih knjig za določene subjekte in letnih poročil, obveznost vodenja poslovnih knjig pa je urejena tudi v drugih predpisih, ki urejajo status določenih poslovnih subjektov. Zakon o računovodstvu -  ZR ureja vodenje poslovnih knjig ter izdelavo letnih poročil za proračun in proračunske uporabnike ter za pravne osebe javnega prava in pravne osebe zasebnega prava, ki ne vodijo poslovnih knjig na podlagi zakona o gospodarskih družbah, zakona o gospodarskih javnih službah in zakona o društvih.

Če osebe ne vodijo poslovnih knjig in evidenc na podlagi nedavčnih predpisov, pa morajo v skladu z drugim odstavkom 31. členom ZDavP-2 voditi poslovne knjige in evidence. To so med drugim vse fizične osebe, ki opravljajo dejavnost izven organizacijske oblike s. p. na podlagi 46. člena Zakon o dohodnini  (v nadaljevanju ZDoh-2). Te osebe vodijo poslovne knjige in evidence v skladu s Pravilnikom o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost (v nadaljevanju: pravilnik).

S pravilnikom so predpisani vrste in način vodenja poslovnih knjig, ki jih morajo voditi fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. Po tem pravilniku morajo voditi določene evidence tudi zavezanci, ki ugotavljajo davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov (prvi odstavek 3. člena).

Izjema od vodenja poslovnih knjig in evidenc pa je v skladu z drugi odstavkom 3. člena pravilnika predpisana za zavezance,

  • kmečka gospodinjstva po določbi 69. člena ZDoh-2,
  • ki opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost (v nadaljevanju: OKGD),
  • za katero se davčna osnova od dohodka iz dejavnosti ugotavlja na podlagi pavšalne ocene dohodka (po katastrskem dohodku ali pavšalne ocene dohodka na panj), in ne na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov oziroma normiranih odhodkov (izključitev iz dohodka iz dejavnosti po 47. členu ZDoh-2),
  • če ni identificiran za DDV - Zavezanec iz prvega in drugega odstavka 3. člena pravilnika, ki je davčni zavezanec, identificiran za namene  davka na dodano vrednost, mora ne glede na določbe tega pravilnika voditi tudi evidence v skladu s predpisi, ki urejajo obračunavanje in plačevanje davka na dodano vrednost. Na podlagi te določbe in z upoštevanjem predpisov o DDV morajo poslovne knjige in evidence voditi le zavezanci, ki so identificirani za namene DDV.

V skladu s 85. členom Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju: ZDDV-1) mora vsak davčni zavezanec v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke, da omogoči pravilno in pravočasno obračunavanje DDV in nadzor davčnega organa nad obračunavanjem in plačevanjem DDV. V skladu s 147. členom Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 (v nadaljevanju: PZDDV) je knjigovodsko evidentiranje predpisano le za davčne zavezance, ki so identificirani za namene DDV. Za davčne zavezance, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 94. člena ZDDV-1, torej mali davčni zavezanci, ki so oproščeni obračunavanja DDV, pa posebne določbe v zvezi z vodenjem poslovnih knjig in evidenc po predpisih o DDV niso predvidene, zato se za te primere uporabi drugi odstavek 31. člena ZDavP-2. Na tej podlagi mora fizična oseba, ki opravlja dejavnost in se šteje za malega davčnega zavezanca, voditi poslovne knjige in evidence, če je tako določeno s pravilnikom. To so samostojni podjetniki posamezniki in fizične osebe, ki priglasijo opravljanje dejavnosti na podlagi drugih predpisov (npr. notarji, odvetniki, novinarji). V skladu z drugim odstavkom 1. člena pravilnika se pri teh fizičnih osebah glede vodenja poslovnih knjig in evidenc uporabljajo zakon, ki ureja gospodarske družbe, v delu, ki se nanaša na podjetnika, slovenski računovodskimi standardi in ta pravilnik.

K drugemu pogoju glede obveznost izdajanja računov za dobavo blaga ali storitev.

Eden izmed pogojev za zavezanost za izvajanje postopka potrjevanja računov je tudi izdaja računa za dobavo blaga ali storitev. Obveznost izdajanja računa za namene DDV je predpisana že z ZDDV-1, ki ureja obdavčevanje dobav blaga in storitev z DDV za vse osebe, ki so v skladu z ZDDV-1 določene kot davčni zavezanci za namene ZDDV-1, ne glede na to, ali so identificirane za namene DDV ali ne.  

Davčni zavezanec po ZDDV-1 je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli gospodarsko dejavnost, ne glede na namen ali izid opravljanja dejavnosti. Gospodarska dejavnost obsega vsako proizvodno, predelovalno, trgovsko in storitveno dejavnost, vključno z rudarsko, kmetijsko in poklicno dejavnostjo. Gospodarska dejavnost obsega tudi izkoriščanje premoženja in premoženjskih pravic, ki je namenjeno trajnemu doseganju dohodka. Za davčnega zavezanca šteje tudi vsaka oseba, ki priložnostno dobavi novo prevozno sredstvo, ki ga kupcu odpošlje ali odpelje prodajalec ali kupec ali druga oseba za njun račun na ozemlje Unije. Iz opredelitve davčnega zavezanca po ZDDV-1 pa so izključene zaposlene in druge osebe, ki jih na delodajalca vežejo pogodba o zaposlitvi ali kakršnekoli druge pravne vezi, ki glede nadzora in navodil v zvezi z delom, načina opravljanja dela, plačila za opravljeno delo in drugih odgovornosti delodajalca kažejo na odvisno razmerje med delodajalcem in delojemalcem. Prav tako so iz opredelitve izvzeti tudi državni organi in organizacije, organi lokalnih skupnosti ter druge osebe javnega prava v zvezi z dejavnostmi, ki jih opravljajo kot organi oblasti, tudi če pobirajo takse, prispevke in druge dajatve ter plačila v zvezi z dejavnostmi ali transakcijami. Če pa bi njihovo opravljanje dejavnosti ali transakcij povzročilo znatno izkrivljanje konkurence, se po ZDDV-1 štejejo za davčne zavezance.

Vsak davčni zavezanec mora po ZDDV-1 zagotoviti, da sam, prejemnik ali tretja oseba v njegovem imenu in za njegov račun izda račun za dobavo blaga ali storitev, ki jih je opravil drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, kakor tudi za druge dobave blaga ali storitev, ki jih opravi na ozemlju Slovenije.

V skladu z 80.a členom ZDDV-1 je  osnovno pravilo za izdajanje računov, da pravila za izdajo računov določi država članica, v kateri se opravi dobava (prvi odstavek 80.a člena ZDDV-1). Določeni sta tudi dve izjemi od osnovnega pravila, za katere se uporabljajo pravila o izdajanju računov, ki veljajo v državi članici, v kateri ima dobavitelj sedež ali stalno poslovno enoto, iz katere je dobava opravljena, ali stalno ali običajno prebivališče, in sicer za:

  1. čezmejne dobave, za katere velja obrnjena davčna obveznost iz tretjega in četrtega odstavka ter 3. točke prvega odstavka 76. člena ZDDV-1. Če v teh primerih izda račun prejemnik (samofakturiranje), se upošteva osnovno pravilo (drugi odstavek 80.a člena ZDDV-1).
  2. dobave, ki se obdavčijo zunaj Unije (tretji odstavek 80.a člena ZDDV-1).

V nadaljevanju je v Tabeli 1 in Tabeli 2 za nekatere primere dobav razvidno, pravila katere države članice se uporabijo za izdajanje računov in katera država je država obdavčitve.

Tabela 1: Pravila za izdajanje računov – nekateri primeri za dobave blaga

Vrsta dobave (po ZDDV-1) Država članica ali država dobavitelja Država članica ali država prejemnika Gibanje blaga Država članica ali država obdavčitve Država članica, katere pravila veljajo Določba 80.a člena  ZDDV-1
Domača dobava blaga Slovenija Slovenija  v Sloveniji Slovenija Slovenija prvi odstavek
Čezmejne dobave:            
Oproščena dobava blaga znotraj Unije Slovenija druga država članica Slovenija do druga država članica Slovenija Slovenija prvi odstavek
Oproščena dobava znotraj Unije s samofakturiranjem Slovenija druga država članica Slovenija do druga država članica Slovenija Slovenija prvi odstavek
Čezmejna dobava fizičnim osebam – prodaja blaga na daljavo (pod pragom v drugi državi članici) Slovenija druga država članica Slovenija do druga država članica Slovenija Slovenija prvi odstavek
Prodaja blaga na daljavo (presežen prag v drugi državi članici) Slovenija druga država članica Slovenija do druga država članica druga država članica   druga država članica prvi odstavek 219.a čl. Direktive Sveta 2006/112/ES
Drugi člen v verigi tristranske dobave znotraj Unije Pridobitelj (drugi člen v verigi): Slovenija država članica C država članica B do država članica C država članica C Slovenija drugi odstavek 219.a čl. Direktive Sveta 2006/112/ES
Čezmejna dobava plina ali električne energije (preprodajalec) Slovenija druga država članica Slovenija do druga država članica druga država članica Slovenija drugi odstavek
Izvoz Slovenija tretja država Slovenija do tretja država Slovenija Slovenija prvi odstavek
Dobava zunaj Unije Slovenija tretja država v tretji državi tretja država (zunaj Unije) Slovenija   tretji odstavek
Prejemnik, zavezan plačilu DDV v skladu s tretjim odstavkom 76. člena ZDDV-1 (če  tuji DZ ne plača DDV ga plača prejemnik) druga država članica Slovenija v Sloveniji Slovenija druga država članica drugi odstavek
Uvoz tretja država Slovenija tretja država do Slovenija zunaj Unije zunaj Unije veljajo pravila tretje države

Tabela 2: Pravila za izdajanje računov – nekateri primeri za opravljanje storitev

Vrsta * dobave (po ZDDV-1) Določba ZDDV-1 za uporabo pravila o kraju opravljanja storitev in plačniku DDV Država članica dobavitelja Država članica ali država prejem-nika Država članica ali država obdavčitve Država članica, katere pravila veljajo Določba 80.a člena ZDDV-1
Splošno opravljanje storitev med davčnimi zavezanci 25. člen Slovenija Slovenija Slovenija Slovenija prvi odstavek
Čezmejno opravljanje storitev:            
Čezmejno opravljanje storitev med podjetji (med davčnimi zavezanci). Oseba, ki mora plačati DDV, je prejemnik. prvi odstavek 25. člena in 3. točka prvega odstavka 76. člena Slovenija a) druga država članica, b) tretja država a) druga država članica b) tretja država (zunaj Unije) a)Slovenija b)Slovenija a) drugi odstavek b) tretji odstavek
Čezmejno opravljanje storitev med podjetji in izdaja računa s strani prejemnika (samofakturiranje) prvi odstavek 25. člena, 3. točka prvega odstavka 76. člena in tretji odstavek 81. čl. druga država članica, tretja država Slovenija Slovenija Slovenija prvi odstavek
Splošno opravljanje storitev med davčnimi zavezanci in potrošniki (prejemnik storitve je oseba, ki ni davčni zavezanec) drugi odstavek 25. člena Slovenija a) druga država članica, b) tretja država Slovenija Slovenija prvi odstavek

Tudi pri izdajanju računov za druge dobave, kot na primer za dobave, za katere se za določitev kraja opravljanja storitve uporabijo posebna pravila (od 26. člena do 30.e člena ZDDV-1), je  v zvezi z davčnim potrjevanjem računov treba upoštevati pravila za izdajanje računov po 80a. členu ZDDV-1, v skladu z zgoraj navedenim. 

Po ZDDV-1 izjema od obveznosti izdaje računa velja le v primeru storitev iz 1. in 4. točke 44. člena ZDDV-1 (zavarovalne in finančne transakcije), če te storitve davčni zavezanec opravi davčnemu zavezancu v drugi državi članici, ki so v tej državi članici oproščene plačila DDV ali če je tako predpisano s podzakonskim aktom, ki ga izda minister, pristojen za finance. Z ZDDV-1 sta predpisani vsebina računa, ki ga izda davčni zavezanec za DDV, in vsebina poenostavljenih računov, ki jih lahko izda davčni zavezanec drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, če znesek na računu (brez DDV) ni višji od 100 evrov, ali če račun izda davčni zavezanec končnim potrošnikom za dobave blaga ali storitev, ki jih je opravil na ozemlju Slovenije, ter za druge dokumente ali sporočila, ki spreminjajo prvotni račun in se nanj nedvoumno nanašajo (stornacije, dobropisi, bremepisi).

Na podlagi pooblastila iz ZDDV-1 so s PZDDV predvidene tudi izjeme od obveznosti izdaje računa za namene DDV. Takšna ureditev je bila v ZDDV-1 predvidena za zagotovitev, da se davčnim zavezancem ne nalaga dodatnih administrativnih obremenitev. Izjeme so predpisane za natančno določene dobave blaga ali storitev, za katere se podatki lahko zagotovijo na drug način, in ni ogrožen nadzor nad izvajanjem davčne zakonodaje. Izjeme od obveznosti izdaje računa so predpisane v naslednjih primerih:

  • za davčnega zavezanca iz drugega odstavka 94. člena ZDDV-1 (predstavnik kmečkega gospodinjstva; v nadaljevanju: kmečko gospodinjstvo), kadar v okviru OKGD opravlja dobavo kmetijskih in gozdarskih pridelkov in storitev neposredno končnemu potrošniku (npr. neposredna prodaja na domu, prodaja od vrat do vrat, neposredna prodaja na premičnih stojnicah, na tržnicah) ali za lastno rabo v okviru kmečkega gospodinjstva davčnega zavezanca;
  • pri prodaji vozovnic, kart in žetonov v potniškem prometu (vlak, avtobus, žičnice); znamk, kolekov, vrednotnic in obrazcev v poštnem prometu; vplačil za udeležbo v igrah na srečo, če se te izvajajo v skladu z zakonom, ki ureja igre na srečo; periodičnega tiska; pri prodaji iz avtomatov (blaga); pri prodaji kartic s kodo za polnjenje predplačniških sistemov mobilnih operaterjev iz bankomatov, omrežij GSM ter interneta; pri prodaji žetonov iz menjalnih avtomatov in pri prometu storitev na tele točkah. Podatke o prodaji iz prejšnjega stavka mora davčni zavezanec zagotoviti s popisom začetnih in končnih zalog, ki ga opravi najmanj enkrat mesečno;
  • oproščenih finančnih storitev iz 4. točke 44. člena ZDDV-1, za katere se dokumenti izdajajo množično, če so opravljene na ozemlju Republike Slovenije ali se opravijo izven Unije, če davčni zavezanec prejemniku oziroma naročniku storitev za opravljene oproščene finančne  storitve izda drug dokument (obračun, instrument plačilnega prometa, izpisek, obvestilo ipd.), iz katerega mora biti razvidna višina zaračunane storitve in navedba, da DDV ni obračunan v skladu z ustrezno točko 44. člena ZDDV-1. Podatke o oproščenem prometu mora davčni zavezanec zagotoviti v ustreznih analitičnih evidencah po posameznih vrstah oproščenih finančnih prihodkov (ali terjatev) od prodaje blaga oziroma storitev.

Za osebe, ki opravljajo osebno dopolnilno delo, obveznost izdaje računa izhaja iz 5. člena Pravilnika o osebnem dopolnilnem delu, ni pa vzpostavljena obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc po 31. členu ZDavP-2. Ta obveznost namreč ni izpostavljena niti z Zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno kot tudi ne s pravilnikom , izdanim na podlagi ZDavP-2, ki določa vodenje poslovnih knjig za določene osebe ali drugo zakonodajo. V skladu z ZDoh-2 se dohodki iz osebnega dopolnilnega dela obravnavajo kot dohodki iz drugega pogodbenega razmerja, ne glede na to ali se opravljajo iz naslova odvisnega ali neodvisnega opravljanja dejavnosti. Fizična oseba – mali davčni zavezanec v skladu s prvim odstavkom 94. člena ZDDV-1, ki opravlja osebno dopolnilno delo, ki se po ZDDV-1 šteje kot neodvisno opravljanje dejavnosti in ki ni identificirana za namene DDV, ne izpolnjuje pogojev iz 31. člena ZDavP-2 glede vodenja poslovnih knjig in evidenc. V navedenih primerih torej osebe, ki opravljajo osebno dopolnilno delo, niso zavezanci za izvajanje postopka potrjevanja računov. 

Kmečko gospodinjstvo, ki vstopi v sistem DDV, se v primeru gotovinskega poslovanja prav tako šteje za zavezanca za izvajanje postopka potrjevanja računov, saj mora v tem primeru izdajati račune za namene DDV in voditi poslovne knjige in evidence na podlagi ZDDV-1 in ZDavP-2.

Kmečko gospodinjstvo, ki  je iz OKGD obdavčeno pavšalno, ima pa registrirano dopolnilno dejavnost na kmetiji, in niti iz OKGD niti za dopolnilno dejavnost ni v sistemu DDV, mora izdajati račune za svojo dopolnilno dejavnost, saj se ta dejavnost v primeru, ko je OKGD obdavčena pavšalno, obravnava kot samostojna dejavnost, za katero se dohodek v skladu z ZDoh-2 ugotavlja na podlagi knjigovodstva (kot razlika med dejanskimi prihodki in dejanskimi odhodki ali med dejanskimi prihodki in normiranimi odhodki). Torej sta za dopolnilno dejavnost vodenje poslovnih knjig in izdaja računa obvezna, zato je kmečko gospodinjstvo v teh primerih tudi zavezanec za izvajanje postopka potrjevanja računov.

Za fizično osebo, ki opravlja OKGD in ima v lasti ali uporabi kmetijska in gozdna zemljišča, vendar skupni dohodki njenega gospodinjstva iz OKGD ne dosegajo 200 evrov katastrskega dohodka, se tako gospodinjstvo ne šteje za kmečko gospodinjstvo. Načeloma se za tako osebo zaradi majhnega obsega pridelave šteje, da ne opravlja dejavnosti. Torej taka oseba načeloma tudi ni davčna zavezanka po 46. členu ZDoh-2 v povezavi z 31. členom ZDavP-2 niti po ZDDV-1, zato izdaja računa na tej podlagi ni določena. Vendar je treba z vidika davčne zakonodaje v konkretnem primeru prodaje kmetijskih pridelkov ugotoviti, ali fizična oseba prodaja samo sezonske viške svojih pridelkov (torej jih prodaja le občasno in v manjših količinah, ki jih je mogoče pridelati v okviru OKGD na zemljiščih, ki jih ima v lasti ali uporabi), in se zato obravnava kot oseba, ki ne opravlja dejavnosti, kar pomeni, da se z vidika DDV ne šteje za davčnega zavezanca in ji ni treba izdajati računov. Če taka oseba dejansko opravlja obdavčljivo dejavnost – to je kadar trajno in redno prideluje oziroma prodaja svoje pridelke (in pri tem ne gre nujno le za pridelke, ki bi bili obdavčeni v okviru OKGD) ali celo (pre)prodaja tuje pridelke, se mora registrirati  z vpisom v ustrezni primarni register (samostojni podjetnik posameznik oziroma družba se vpiše v Poslovni register Republike Slovenije, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji se priglasi, kadar so za to izpolnjeni pogoji v skladu z Uredbo o dopolnilni dejavnosti na kmetiji, pri upravni enoti). Če gre za drugo kmetijsko dejavnost, ki ne sodi niti v OKGD niti med dopolnilne dejavnosti na kmetiji, pa se vpiše v davčni register na podlagi četrtega odstavka 52. člena Zakona o finančni upravi - ZFU, saj drugi primarni register ne obstaja. V teh primerih mora ta oseba voditi poslovne knjige in izdajati račune in se obravnava kot zavezanka za izvajanje postopka potrjevanja računov.

V skladu z 81. členom ZDDV-1 mora vsak davčni zavezanec zagotoviti, da je izdan račun za dobavo blaga ali storitev. Račun lahko izda kupec blaga ali naročnik storitev za njemu opravljeno dobavo blaga ali storitev (samofakturiranje), ki mu jo je davčni zavezanec dobavil le, če se obe stranki o tem predhodno dogovorita in če se še posebej dogovorita o načinu sprejema vsakega računa s strani davčnega zavezanca, ki dobavlja blago ali opravlja storitve. Kupec blaga ali naročnik storitev mora na računu navesti, da ga izdaja v imenu in za račun davčnega zavezanca, ki mu je dobavil blago ali opravil storitev. Nadalje PZDDV v 136. členu določa, da davčni zavezanec-dobavitelj in kupec (ali naročnik storitev), ki izda račun v imenu in za račun davčnega zavezanca dobavitelja, določita pogoje in podrobnosti predhodnega dogovora ter postopek sprejema vsakega računa. Če pogodba za opravljeno dobavo blaga oziroma storitev vsebuje vse podrobnosti pa tak poseben dogovor ni potreben. V primeru, da je dobavitelj imetnik dovoljenja za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila (8%) pa sedmi odstavek 166. člena PZDDV določa, da račun za opravljeno dobavo izda kupec blaga oziroma  naročnik storitev. V primeru izdaje računa s strani kupca, je obveznost izdaje računa na kupcu in je le-ta kot izdajatelj računa zavezan k potrjevanju tako izdanega računa pri gotovinskem poslovanju.

K tretjemu pogoju glede dobave blaga ali storitve, plačane z gotovino.

Tretji pogoj za zavezanost za postopek potrjevanja računov je, da je dobava blaga in storitev opravljena za plačilo z gotovino, kot jo določa 4. točka 2. člena ZDavPR. Po prej navedeni določbi je »plačilo z gotovino« plačilo z bankovci in kovanci, ki so v obtoku kot plačilno sredstvo, drugi načini plačila, ki niso neposredna nakazila na transakcijski račun, odprt pri ponudniku plačilnih storitev, plačila s plačilno ali kreditno kartico, čekom in drugi podobni načini plačila.

Vprašanje 14: Ali v Sloveniji obstajajo izjeme iz zavezanosti postopka potrjevanja računa? (16. 7. 2015)

Iz obveznosti postopka potrjevanja računov so po ZDavPR samodejno izvzeti vsi zavezanci, ki v skladu z opredelitvijo zavezanca po ZDavPR ne izpolnjujejo vseh predpisanih pogojev za zavezanost k davčnemu potrjevanju računov. Torej tisti, ki  jim ni treba:

  • izdati računa po Zakonu o davku na dodano vrednosti (v nadaljevanju ZDDV-1) ali
  • voditi poslovnih knjig in evidenc in
  • ki jim dobava blaga ali storitev ni plačana gotovinsko.

Glej tudi odgovor na vprašanje 34: V katerih primerih po predpisih o davku na dodano vrednost ni obveznosti izdaje računa, kar pomeni, da tudi ne zavezanosti davčnega potrjevanja računov?

ZDavPR določa še nekaj izrecnih izjem iz obveznosti izvajanja postopka potrjevanja računov. Taksativno so navedene dejavnosti zavezancev, ki bi sicer izpolnjevali temeljne tri pogoje za zavezanost, a niso obvezni davčno potrjevati račune. 

Iz izvajanja postopka potrjevanja računov so tako izvzete:

  1. dobave blaga, ki jih opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Republiki Sloveniji in za katere se kot kraj dobave po predpisih, ki urejajo davek na dodano vrednost, šteje Republika Slovenija, če skupna vrednost teh dobav v tekočem koledarskem letu oziroma v preteklem koledarskem letu presega 35.000 eurov, ali če se dobavitelj odloči, da je, ne glede na to, da vrednost njegovih dobav v tekočem koledarskem letu ne presega tega zneska, kraj teh dobav Republika Slovenija;
  2. dobava telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja ali elektronskih storitev, ki jih opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Republiki Sloveniji, osebam, ki niso davčni zavezanci, po predpisih, ki urejajo davek na dodano vrednost;
  3. kontinuirane dobave blaga in storitev naročniku, v dejavnostih oskrbe z električno energijo, plinom in paro, oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki, ter telekomunikacijski dejavnosti, opravljenih na podlagi sklenjene pogodbe o dobavi med dobaviteljem in naročnikom, pri čemer dobavitelj račune izdaja množično, z uporabo sistema avtomatske obdelave podatkov ločeno od blagajniških mest, periodično v vnaprej dogovorjenih časovnih intervalih, za plačilo prek univerzalnega plačilnega naloga, ter se računi naročniku vročijo preko izvajalca poštnih storitev, po elektronski poti oziroma na drug primerljiv način, plačilo računa pa se izvrši naknadno, po izdaji takšnega računa in ni neposredno povezano s posamezno dobavo blaga oziroma storitev.

Davčni zavezanec, ki izdaja račune v različnih dejavnostih, se ne šteje za zavezanca le glede izdaje računov za dobave izrecno navedenih izjem.

Vprašanje 15: Ali bo moral zavezanec za davčno blagajno dobiti uporabniško ime, certifikat ali kaj podobnega, ki ga bo uporabljal ob priklopu na sistem? Kaj je namensko digitalno potrdilo? (16. 7. 2015, 21. 8. 2015)

Zavezanec bo moral pri izvajanju postopka potrjevanja računov uporabljati namensko digitalno potrdilo.

Za izvajanje postopka potrjevanja računov zavezanec uporabi namensko digitalno potrdilo z nazivom namena uporabe DavPotRac, ki vsebuje naslednje podatke: davčno številko in ime zavezanca, namen uporabe in zaporedno številko potrdila, izdanega posameznemu zavezancu.

Navedena namenska digitalna potrdila se izdajajo po standardu X.509V3 v skladu s priporočili PKIX (Public Key Infrastructure based on X.509), zavezanec pa jih uporablja le za izmenjavo podatkov o računih in poslovnih prostorih zavezanca za namene izvajanja ZDavPR.

Vlogo za dodelitev namenskega digitalnega potrdila za izvajanje postopka potrjevanja računov vloži zavezanec elektronsko prek portala eDavki. Namensko digitalno potrdilo zavezanec prevzame prek portala za prevzem namenskih digitalnih potrdil za izvajanje postopka potrjevanja računov, s katerim upravlja ministrstvo, pristojno za javno upravo.

Vprašanje 16: Ali bo moral vsak  zavezanec obvestiti FURS ali posluje z gotovino? (16. 7. 2015)

Zavezanec bo na FURS posredoval podatke o poslovnih prostorih za namene izvajanja postopka potrjevanja računov. Podatke o poslovnih prostorih bo treba na FURS poslati enkrat, in sicer pred prvim pošiljanjem računa, ki se nanaša na poslovni prostor. V primeru spremembe poslovnega prostora bo treba po enakem postopku poslati spremenjene podatke o poslovnih prostorih. Navedena obveznost je potrebna zato, da je FURS seznanjen, kje oziroma v katerih poslovnih prostorih zavezanec izdaja račune pri gotovinskem poslovanju.

Vprašanje 17: Zagon podjetja - ali morajo imeti novoustanovljeni zavezanci davčno blagajno takoj, ali bo zanje veljalo prehodno obdobje? (16. 7. 2015, 21. 7. 2015, 1. 1. 2018)

Za novoustanovljene subjekte po ZDavPR ni predvideno prehodno obdobje za ureditev vsega potrebnega za gotovinsko poslovanje. Tudi novoustanovljeni subjekt bo moral pred začetkom gotovinskega poslovanja posredovati na FURS podatke o poslovnih prostorih za namene postopka potrjevanja računa. Kar pomeni, da bo predhodno moral pridobiti tudi namensko digitalno potrdilo.

Navedeno pomeni, da bo tudi novoustanovljeni zavezanec, ki bo začel s svojim poslovanjem npr. 2. 1. 2016 in bo npr. 2. 1. 2016 izdal račun pri gotovinskem poslovanju, tudi zavezanec za postopek davčnega potrjevanja računov. 

(Opomba: Od 1. 1. 2018 dalje je omogočena trajna možnost izbire glede uporabe vezane knjige računov za izdajanje računov).

Vprašanje 18: Kdaj se šteje, da je račun plačan z gotovino?[3] (16. 7. 2015, 18. 9. 2015)

»Plačilo z gotovino« pomeni plačilo z bankovci in kovanci, ki so v obtoku kot plačilno sredstvo, druge načine plačila, ki niso neposredna nakazila na transakcijski račun, odprt pri ponudniku plačilnih storitev, plačila s plačilno ali kreditno kartico, čekom ter druge podobne načine plačila.

»Račun« je račun pri gotovinskem poslovanju, izdan za dobavo blaga ali storitev, ki je delno ali v celoti plačan z gotovino. Kot račun se šteje tudi vsak račun za prejeto predplačilo, preden je dobava blaga ali storitev opravljena, ki ga mora davčni zavezanec izdati v skladu z DDV zakonodajo. Šteje se, da je račun plačan z gotovino, če je plačan s kakršno koli obliko plačila, ki ni neposredno nakazilo na transakcijski račun

Kot račun se šteje tudi vsak dokument oziroma sporočilo, ki spreminja prvoten račun in se nanj nedvoumno nanaša.

V skladu z 81. členom ZDDV-1 mora davčni zavezanec zagotoviti, da je račun izdan tudi za vsako predplačilo, ki ga prejme od drugega davčnega zavezanca (identificiranega za namene DDV ali malega davčnega zavezanca) ali pravne osebe, ki ni davčni zavezanec, preden je opravljena dobava blaga oziroma storitev dokončana. Če davčni zavezanec še ni izdal računa za prejeto predplačilo, vendar je do roka za predložitev obračuna DDV za davčno obdobje, v katerem je prejel  predplačilo, izdal račun za opravljeno dobavo ali storitev, mu po DDV zakonodaji ni treba izdati računa za predplačilo. Ob dobavi blaga oziroma storitev mora davčni zavezanec na računu, v katerem obračuna dobavo blaga oziroma storitve, od obračunanega DDV po tem računu odšteti DDV, obračunan od predplačil. Na tem računu navede tudi številko izdanega računa za prejeto predplačilo. Kot račun za namene tega zakona se torej upošteva tudi račun, ki je izdan za prejeto predplačilo (avansni račun), kar pomeni, da je izvajanje postopka potrjevanja računov obvezno tudi v primerih prejema predplačil, preden je opravljena dobava blaga ali dokončana storitev, in sicer v primerih, ko je po DDV zakonodaji določeno, da mora davčni zavezanec izdati račun za prejeto predplačilo.

Po DDV zakonodaji ni predpisana obveznost izdaje računa za predplačilo, če plačilo pred opravljeno dobavo (avans) izvrši fizična oseba, ki ni zavezanec za DDV. Določeno pa je, da če je plačilo izvršeno, preden je blago dobavljeno ali preden so storitve opravljene, nastane obveznost obračuna DDV na dan prejema plačila in od prejetega zneska plačila. Zavezanec torej lahko izda račun za predplačilo tudi v teh primerih, seveda pa mora izdati račun, ko je dobava blaga ali storitev opravljena.

Po DDV zakonodaji davčni zavezanec, ki na ozemlju Slovenije opravi več posameznih dobav blaga ali storitev, lahko izda skupni račun, če obveznost obračuna DDV za dobavljeno blago ali opravljene storitve, navedene v skupnem računu, nastane v istem davčnem obdobju. V tej zvezi je po tem zakonu treba upoštevati, da mora davčni zavezanec v primeru, če je posamezna dobava plačana z gotovino, izdati račun za to dobavo najpozneje ob prejemu plačila z gotovino (razen v primeru iz šestega odstavka 7. člena ZDavPR).

Vprašanje 19: Ali je zavezanec za izvajanje postopka potrjevanja računov tudi davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža/prebivališča, če na ozemlju Slovenije opravi dobavo blaga ali storitev, plačano z gotovino? (16. 7. 2015)

Da, če davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža/prebivališča, na ozemlju Slovenije pa opravi dobavo blaga oziroma storitev, zaradi katere se mora v skladu z DDV zakonodajo tudi identificirati za namene DDV v Sloveniji, ob pogoju, da je dobava plačana z gotovino, razen v primeru dobav, za katere so določene izjeme iz zavezanosti postopka potrjevanja računov.

Tako so med izjemami iz zavezanosti postopka potrjevanja računov določene tudi dobave, ki jih opravijo tuji dobavitelji, in sicer:

1. Pri prodajah blaga na daljavo, ki so opredeljene v 1. točki drugega odstavka tega člena ZDavPR gre za prodajo blaga končnim potrošnikom (fizičnim osebam, kmetom pavšalistom, davčnim zavezancem, ki niso identificirani za namene DDV oziroma opravljajo samo dobave blaga ali storitev, pri katerih po ZDDV-1 ni dana pravica do odbitka DDV). V skladu s sedmim odstavkom 20. člena ZDDV-1 je kraj obdavčitve Slovenija, če vrednost dobav, ki jih opravi dobavitelj, ki nima sedeža v Sloveniji (tuji dobavitelj) v tekočem oziroma preteklem letu preseže 35.000 evrov, pri čemer se mora identificirati za namene DDV v Sloveniji. V kolikor pa navedeni prag ni presežen, se tuji dobavitelj lahko odloči za prostovoljno identifikacijo v Sloveniji.  Gre za primere prodaj blaga iz drugih držav članic prek interneta, po telefonu ali telefaksu, kar pomeni, da tuji dobavitelj praviloma ni fizično prisoten v Sloveniji.

Navedeno velja tudi v primeru  tujega davčnega zavezanca – razstavljavca, ki proda blago končnim potrošnikom (se mu v Sloveniji ni treba identificirati za namene DDV in zanj ne velja obveznost izdajanja računov po ZDDV-1, dokler skupna vrednost takih dobav v tekočem in preteklem letu ne preseže 35.000 eurov). Ta izjema tako velja le za razstavljavce na razstavnih sejmih, ne velja pa za tuje davčne zavezance, prodajalce na prodajnih sejmih.

Uvedba postopka potrjevanja računov za tuje dobavitelje predstavlja oteževanje čezmejnega poslovanja, predvsem pa bi takšna obveznost povzročila veliko tehničnih težav pri njenem izvajanju, tako za zavezanca kot za davčni organ. Tuji dobavitelji bi zahtevano strojno opremo (blagajne) lahko kupili v svoji državi, bi jih pa morali programsko uskladiti s slovenskimi programskimi zahtevami, kar bi lahko privedlo do številnih tehničnih težav. Davčni organ bi moral ugotavljati skladnost teh blagajn z 38. členom ZDavP-2, pojavil bi se problem uporabe jezika, zelo oteženo oziroma skoraj nemogoče bi bilo ugotavljanje pokritosti dostopa do interneta v drugih državah članicah oziroma bi bilo nemogoče definirati vse pristojne organe, ki bi izdajali potrdila o nezmožnosti dostopa do interneta v drugih državah članicah. Iz navedenih razlogov je določen izvzem prodaj blaga na daljavo iz obveznosti potrjevanja računov. Iz definicije zavezanca pa so skladno s prvim odstavkom tega člena izvzeti tisti zavezanci, ki opravljajo prodaje blaga na daljavo pod pragom 35.000 evrov, katerim se samo zaradi tako opravljene dobave ni treba identificirati za namene DDV v Sloveniji (razen, če se prostovoljno identificirajo) saj po slovenskih predpisih ne izpolnjujejo pogoja o vodenju poslovnih knjig, niti obveznosti izdaje računa. 

2. Posebna ureditev »vse na enem mestu« je namenjena davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža in opravljajo telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja ali elektronske storitve osebam, ki niso davčni zavezanci. Ureditvi sta opcijski in sta opredeljeni v 122.a do 130.h členu ZDDV-1, in sicer je posebej predvidena

  • posebna ureditev za davčne zavezance, ki nimajo sedeža znotraj Unije in
  • posebna ureditev za davčne zavezance, ki imajo sedež znotraj Unije, vendar ne v državi članici potrošnje.

V kolikor se davčni zavezanec odloči, da bo uporabljal ureditev »vse na enem mestu«, vse obveznosti izpolnjuje prek spletnega portala v državi članici sedeža, v kateri je identificiran za namene DDV. Za opravljene storitev je davčni zavezanec dolžan obračunati DDV, ki velja v državi članici potrošnje.

V kolikor pa se za posebno ureditev davčni zavezanec ne odloči, se mora identificirati za namene DDV v državi članici potrošnje.

Tudi v teh primerih bi prišlo do enakih težav pri poslovanju, kot smo jih navedli že pri prodajah blaga na daljavo, tuji dobavitelj pa v teh primerih ni fizično prisoten v Sloveniji. Iz istih razlogov je določena tudi izjema za telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja ali elektronske storitve, ki jih opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, kadar se je dolžan identificirati za namene DDV v Sloveniji. Navedeno pomeni, da izjema velja za davčnega zavezanca, ki ima sedež v drugi državi članici in se v tej državi članici ne odloči za uporabo posebne ureditve za telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja ali elektronske storitve, zato se mora v Sloveniji identificirati za namene DDV v zvezi z opravljanjem navedenih storitev končnim potrošnikom v Sloveniji. Izjema pa velja tudi za davčne zavezance, ki imajo sedež v tretji državi in izberejo Slovenijo za državo članico identifikacije po posebni ureditvi, ki velja za davčne zavezance, ki nimajo sedeža znotraj Unije ali pa so se sicer dolžni identificirati za namene DDV v Sloveniji, ker se niso odločili za uporabo posebne ureditve. Iz definicije davčnih zavezancev pa so skladno s prvim odstavkom tega člena izvzeti tisti davčni zavezanci, ki imajo sedež v drugi državi članici in so se v tej državi odločili za uporabo posebne ureditve za telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja ali elektronske storitve, ki jih opravijo osebam, ki niso davčni zavezanci, v Sloveniji. 

Iz obveznosti postopka potrjevanja računov po ZDavPR so samodejno izvzeti tudi davčni zavezanci, ki nimajo sedeža v Sloveniji, če opravijo storitve iz prvega odstavka 25. člena ZDDV-1. Če davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, opravi storitve slovenskemu davčnemu zavezancu, za katere je kraj opravljanja storitve v skladu s prvim odstavkom 25. člena ZDDV-1 Slovenija, je plačnik DDV (v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES) izključno prejemnik storitev. V takem primeru se za izdajo računa uporabijo pravila za izdajanje računov države članice dobavitelja (drugi odstavek 219.a člena Direktive Sveta 2006/112/ES). Takemu  davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v Sloveniji (izvajalcu storitve), se tudi ni treba identificirati za namene DDV v Sloveniji. Gre torej za primere zavezancev, ki v skladu z opredelitvijo zavezanca po ZDavPR ne izpolnjujejo vseh predpisanih pogojev za zavezanost k davčnemu potrjevanju računov (za njih ni določena obveznost izdaje računa po slovenski DDV zakonodaji in ni določena obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc v Sloveniji).

Vprašanje 20: Plačilo s kreditno kartico? (16. 7. 2015, 10. 8. 2015)

Plačilo računa s kreditno kartico se za namene ZDavPR šteje za gotovinsko plačilo. Če je račun plačan s kreditno kartico, ga je potrebno posredovati v potrditev na FURS. Če je plačilo računa s kreditno kartico izvedeno prek ponudnika plačilnih storitev (primer: račun kupec plača pri ponudniku plačilnih storitev – banki, pošti - z UPN oziroma položnico, pri čemer je plačilno sredstvo, s katerim poravna znesek UPN oziroma položnice, plačilna, kreditna kartica, gotovina ali ček), računa ni potrebno poslati v potrditev na FURS.

Glej tudi odgovor na vprašanje 116: Ali je potrebno davčno potrditi račun, ki je plačan preko univerzalnega plačilnega naloga – UPN oziroma položnice? (23. 7. 2015) in vprašanje 104: Katere račune pri gotovinskem poslovanju za storitve, ki jih opravijo banke, bo potrebno davčno potrditi? (23. 7. 2015, dopolnitev 29. 7. 2015)

Vprašanje 21: Ali se bo pri prodaja kart (vstopnic) – Eventim EOR izpisal na vstopnici (računu) ali na blagajniškem prejemku? (16. 7. 2015)

Davčni zavezanec v vprašanju navaja, da družba pri prodaji kart (vstopnice) ne opravi dobave blaga oziroma storitve, ampak samo prejme denarna sredstva, ki jih nakaže Eventimu. Družba pri prejemu denarja s strani kupca karte, kupcu izda blagajniški prejemek, ker je vstopnica istočasno račun in na kateri so vsi podatki, ki morajo biti na računu. Sprašuje, kateri dokument se bo poročal glede na ZDavPR? V 2. členu ZDavPR je navedeno, da so računi pri gotovinskem poslovanju računi, izdani za dobavo blaga ali storitev, ki so delno ali v celoti plačani z gotovino. V skladu s 3. točko 2. člena ZDavPR je vstopnica račun. Torej, ali se bo EOR izpisal na vstopnici (račun) ali na blagajniškem prejemku?

V primeru prodaje kart (vstopnic) družbe Eventim naj ne bi šlo za opravljanje dobave blaga oziroma storitev s strani zavezanca, ampak le za prejem denarnih sredstev, ki jih zavezanec nato nakaže Eventimu. Pri tem je potrebno najprej ugotoviti, če zavezanec te vstopnice prodaja v tujem imenu za tuj račun ali v svojem imenu za tuj račun. V primeru, če zavezanec kot davčni zavezanec deluje v svojem imenu za tuj račun, se po ZDDV-1 namreč šteje, da prejema in dobavi storitve sam. V vsakem primeru mora zavezanec kupcu vstopnice, torej za opravljeno storitev prodaje vstopnice, izdati račun. Če ga izda v tujem imenu za tuj račun, mora to biti iz računa tudi razvidno.

Zavezanec za potrjevanje računa po ZDavPR je oseba iz prvega in drugega odstavka 31. člena ZDavP-2, ki mora izdati račun pri gotovinskem poslovanju. Ne glede na to, ali zavezanec izda račun v svojem imenu za tuj račun ali v tujem imenu za tuj račun, mora opraviti postopek potrjevanja računov po ZDavPR.

Vprašanje 22: Polnjene Urbane - pri samem polnjenju ne pride do dobave blaga ali storitve, ali se potemtakem poroča izdani dokument, ki ga pridobi kupec, ko napolni Urbano. Torej, ali bo ta dokument moral dobiti oznako EOR? (16. 7. 2015)

Naložba denarja na kartico (dobroimetje) na Urbano ne predstavlja plačila za opravljeno dobavo blaga ali storitev in ni predmet obdavčitve oziroma oprostitve po ZDDV-1. Gre le za finančni tok, zato dokument, ki ga prejme oseba ob »polnjenju« Urbane ni račun za dobavo blaga oz. storitev po DDV zakonodaji in tak dokument ni predmet potrjevanja po ZDavPR.

Vprašanje 23: Avans - ali je treba izdati račun za predplačilo? Ali je račun za predplačilo predmet potrjevanja po ZDavPR? Kako je s poročanjem o teh računih potem, ko je tudi račun dokončno plačan? Ali se bo poročalo celoten znesek računa? (16. 7. 2015, 18. 9. 2015)

V skladu z 81. členom ZDDV-1 mora davčni zavezanec zagotoviti, da je račun izdan tudi za vsako predplačilo, ki ga prejme od drugega davčnega zavezanca ali pravne osebe, ki ni davčni zavezanec, preden je opravljena dobava blaga oziroma storitev dokončana. Če davčni zavezanec še ni izdal računa za prejeto predplačilo, vendar je do roka za predložitev obračuna DDV za davčno obdobje, v katerem je prejel  predplačilo, izdal račun za opravljeno dobavo ali storitev, mu po DDV zakonodaji ni treba izdati računa za predplačilo. Ob dobavi blaga oziroma storitev mora davčni zavezanec na računu v katerem obračuna dobavo blaga oziroma storitve, od obračunanega DDV po tem računu odšteti DDV, obračunan od predplačil. Na tem računu navede tudi številko izdanega računa za prejeto predplačilo. Kot račun za namene tega zakona se torej upošteva tudi račun, ki je izdan za prejeto predplačilo (avansni račun), kar pomeni, da je izvajanje postopka potrjevanja računov obvezno tudi v primerih prejema predplačil, preden je opravljena dobava blaga ali dokončana storitev. Izvajanje postopka potrjevanja računov pa je obvezno tudi za račun, izdan za opravljeno dobavo blaga oziroma storitve (na katerem se »poračuna« avansni račun).

Po DDV zakonodaji ni predpisana obveznost izdaje računa za predplačilo, če plačilo pred opravljeno dobavo (avans) izvrši fizična oseba, ki ni zavezanec za DDV. Določeno pa je, da če je plačilo izvršeno preden je blago dobavljeno ali preden so storitve opravljene, nastane obveznost obračuna DDV na dan prejema plačila in od prejetega zneska plačila. Zavezanec torej lahko izda račun za predplačilo tudi v teh primerih, seveda pa mora izdati račun, ko je dobava blaga ali storitev opravljena.

V vseh primerih, ko je račun za predplačilo izdan v skladu z DDV zakonodajo, mora zavezanec za tak račun opraviti postopek potrjevanja računov in pridobiti enkratno identifikacijsko oznako računa. Kot račun za namene ZDavPR šteje tudi vsak račun za prejeto predplačilo, preden je dobava blaga ali storitev opravljena..

Vprašanje 24: Kdaj mora biti izdan skupni račun v primeru dobave blaga ali storitev, če je dobava opravljena drugemu davčnemu zavezancu, v zvezi z opravljanjem njegove dejavnosti cestnega prevoza potnikov ali blaga? (16. 7. 2015)

Po ZDavPR je določen rok izdaje računa in sicer mora zavezanec izdati račun najkasneje v trenutku, ko sta izpolnjena dva pogoja, in sicer ko je prejeto plačilo z gotovino in opravljena dobava blaga oziroma storitve.

Če pa je bila dobava blaga ali storitev opravljena davčnemu zavezancu v zvezi z opravljanjem njegove dejavnosti prevoza potnikov ali blaga, lahko zavezanec izda skupni račun v petih dneh po poteku meseca, v katerem je bila opravljena dobava blaga ali storitev. Tako davčni zavezanec lahko izda skupni račun za dobavo (npr. gorivo, dodatki k gorivu, motorna olja, hladilna tekočina, ipd) drugemu davčnemu zavezancu v zvezi z njegovo dejavnostjo prevoza potnikov ali blaga najkasneje v petih dneh po poteku meseca, v katerem je bila opravljena taka dobava, ki je predmet davčnega potrjevanja računov. Seveda pa mora v takem primeru zavezanec zagotoviti, da je za opravljeno dobavo, ki jo davčni zavezanec plača s plačilno/kreditno kartico (izdajateljev kot npr. DKV, UTA, Shell, OMW…), tudi izstavil ustrezen dokument (dobavnica).

Glej tudi odgovor na vprašanje 78: Kdaj je potrebno izdati račun, če je prejeto gotovinsko plačilo, dobava pa bo opravljena kasneje?

Vprašanje 25: Kdaj mora biti izdan račun v primeru internetne prodaje? (16. 7. 2015, 18. 9. 2015)

Vsak davčni zavezanec mora zagotoviti, da je za opravljeno dobavo blaga ali storitev izdan račun. Obveznost izdajanja računov določa 81. člen ZDDV-1, po katerem mora vsak davčni zavezanec zagotoviti, da je za dobavo, opravljeno za plačilo, izdan račun. Po ZDavPR je določen rok izdaje računa, in sicer mora zavezanec izdati račun najkasneje v trenutku, ko sta izpolnjena dva pogoja, in sicer ko je prejeto plačilo z gotovino in opravljena dobava blaga oziroma storitve. Pri internetni prodaji, plačani s strani kupca (končnega potrošnika) z npr. plačilno/kreditno kartico pred opravljeno dobavo, mora biti torej račun izdan najkasneje ob dobavi. V praksi bo praviloma izdan račun ob pošiljanju blaga kupcu oziroma ko bo blago odpremljeno. Ko bo izdan račun, ga je treba potrditi.

Če je izdan račun za predplačilo, torej ko je prejeto naročilo in opravljeno plačilo s kreditno/plačilno kartico, je treba račun za predplačilo potrditi. Račun za predplačilo je po DDV zakonodaji treba obvezno izdati, če je kupec davčni zavezanec za DDV. Če davčni zavezanec še ni izdal računa za prejeto predplačilo, vendar je do roka za predložitev obračuna DDV za davčno obdobje, v katerem je prejel  predplačilo, izdal račun za opravljeno dobavo ali storitev, mu po DDV zakonodaji ni treba izdati računa za predplačilo. Če je kupec fizična oseba, ki ni davčni zavezanec, izdaja računa za predplačilo z ZDDV-1 ni predpisana..

Vprašanje 26: Dobropis, bremepis – kakšne so obveznosti potrjevanja računov pri dobropisih in bremepisih? (16. 7. 2015)

Po DDV zakonodaji se kot račun šteje tudi vsak dokument oziroma sporočilo, ki spreminja prvoten račun in se nanj nedvoumno nanaša. Dobropis in bremepis k izdanemu računu tako predstavljata naknadno spremembo »osnovnega« računa, ki jo je v skladu s četrtim odstavkom 6. člena ZDavPR prav tako potrebno potrditi pri davčnem organu. V tem primeru se za namene potrjevanja davčnemu organu sporočijo spremenjeni podatki na računu.

Vprašanje 27: Ali lahko trgovski potnik, ki proda blago na terenu in za prodano blago prejme takoj plačilo v gotovini, račun izda kasneje v pisarni? (16. 7. 2015)

Za dobave blaga, ki jih opravijo trgovski potniki in ob sami dobavi prejmejo plačilo v gotovini, bo v skladu s petim odstavkom 7. člena ZDavPR obvezna izdaja računa ob prejemu plačila na terenu. Navedena določba kot skrajni rok za izdajo računa določa trenutek, ko sta izpolnjena oba pogoja za izdajo računa, in sicer dobava blaga ali storitve in plačilo v gotovini.

Vprašanje 28: Plačilo komercialistu na terenu - ali bo potrebno davčno potrditi račun, ki bo izdan z odloženim plačilom 15 dni, in potem po obisku komercialista (po zapadlosti računa v plačilo) plačan le temu v gotovini? (16. 7. 2015)

Vprašanje se nanaša na primer, ko davčni zavezanec, voznik na terenu, izda drugi pravni osebi (gostincu) račun na odloženo plačilo 15 dni. Ker kupec računa ne plača, ga po 30 dneh obišče komercialist in ga opozori, da račun ni plačan, nakar mu kupec izroči gotovino, komercialist pa mu izda potrdilo o plačilu. Ali je v tem primeru potrebno račun poslati preko davčne blagajne oziroma v katerem trenutku je treba potrditi račun preko davčne blagajne?

Odgovor: Da. Tudi če je račun izdan za plačilo na transakcijski račun, vendar pa je pozneje plačan z gotovino neposredno dobavitelju, je treba naknadno izvesti postopek potrditve takega računa. V primerih, ko račun ne bo plačan neposredno ob izdaji in ob njegovi izdaji ne bo znano, ali bo plačan z gotovino, bo lahko zavezanec izdal račun brez enkratne identifikacijske oznake računa (EOR).[4] Če bo račun naknadno plačan z gotovino, bo zavezanec poslal davčnemu organu obvezne podatke o računu v desetih delovnih dneh od dneva plačila računa. Davčni organ bo poslanim podatkom o računu dodelil EOR oznako in jo poslal zavezancu kot potrdilo o prejemu naknadno poslanih podatkov o izdanem računu. Zavezanec bo moral hraniti podatek o enkratni identifikacijski oznaki računa (EOR) skupaj s kopijo izdanega računa.

Pri tem opozarjamo tudi na pravila o plačevanju z gotovino, kot jih opredeljuje 36. člen ZDavP-2 ter 23.a člen Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (omejitev 420 evrov).

Vprašanje 29: Ali je za prevoze potnikov s kombijem možna izjema od obveznosti izdajanja računov? (16. 7. 2015)

Za prodajo vozovnic v potniškem prometu z osebnim vozilom – kombijem niso izpolnjeni pogoji za izjemo od obveznosti izdajanja računov po drugem odstavku 143. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost. Na podlagi drugega odstavka 143. člena tega pravilnika  je namreč določena izjema od obveznosti izdajanja računov le za prodajo vozovnic v potniškem prometu in sicer za vlak, avtobus in žičnice.

Vprašanje 30: Zavezanec sprašuje, ali je predmet davčnega potrjevanja tudi račun za turistično takso, izdan turistom, ki le to plačajo v gotovini,  glede na to, da takso »pobira« v imenu in za račun občine? (16. 7. 2015)

Zavezanec v svojem vprašanju navaja, da je sobodajalec, ki je obdavčen na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov in sprejema turiste, ki nočitve pri sobodajalcu plačajo agenciji. Sobodajalec na podlagi nočitev (voucher-jev) svoje storitve zaračuna agenciji, ki mu jo plača na transakcijski račun. Zavezanec sprašuje, ali je predmet davčnega potrjevanja račun, ki ga izda turistom za turistično takso, ki jo le ti plačajo v gotovini, glede na to, da takso »pobira« v imenu in za račun občine.  

Odgovor:

Ne. Račun za zaračunavanje turistične takse, plačane z gotovino, ki ga zavezanec izda v imenu in za račun občine, ni predmet davčnega potrjevanja računov.   

Po določbi 28. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma - ZSRT morajo pravne osebe javnega in zasebnega prava, samostojni podjetniki posamezniki oziroma samostojne podjetnice, sobodajalci in kmetje, ki sprejemajo turiste na prenočevanje, pobirati turistično takso v imenu in za račun občine hkrati s plačilom storitev za prenočevanje ali najpozneje zadnji dan prenočevanja, tudi v primeru, če mu ne zaračunavajo plačila storitev za prenočevanje. Iz navedenega izhaja, da v primeru turistične takse ne gre za dobavo blaga ali storitev, ki bi jo zavezanec opravil turistu.

Vprašanje 31: Oddaja stanovanja v najem - ali bo moral posameznik, ki oddaja stanovanje v najem na podlagi najemne pogodbe uporabljati davčno blagajno? (16. 7. 2015)

Davčni zavezanec navaja, da ima stanovanje, katerega oddaja. Pogodbo je vnesel v WEB aplikacijo ministrstva, prav tako je to evidentiral v evidencah GURS. Vsak mesec naredi obračun najemnine za tekoči mesec, oceno akontacije stroškov in poračun stroškov (akontacija-dejansko) za pretekli mesec. Obračun preda najemniku, on pa mu to plača z gotovino.  Redno prijavlja prihodke iz naslova najemnine za obdavčitev. K najavi davka iz najemnine priloži kopije 12 obračunov za obdobje. Sprašuje, ali bo zaradi tega moral uporabiti davčno blagajno v eni izmed pojavnih oblik.

Odgovor: Ne. Gre za primer oddaje stanovanja v najem s strani fizične osebe, ki ni registrirana za opravljanje dejavnosti, ko posameznik oddaja v najem dolgoročno na podlagi najemne pogodbe in napove dohodek iz oddajanja premoženja v najem. Oddajanje nepremičnin s stanovanjsko najemno pogodbo oziroma stanovanjska najemna razmerja  ureja Stanovanjski zakon. Za taka razmerja ni predpisano vodenje poslovnih knjig, niti obveznost izdaje računa.

V teh primerih ne gre za zavezanca za izvajanje postopka potrjevanja računov po ZDavPR. Po ZDavPR je zavezanec za izvajanje postopka potrjevanja računov namreč oseba iz prvega in drugega odstavka 31. člena ZDavP-2, ki mora izdati račun. Iz obveznosti postopka potrjevanja računov so samodejno izvzeti vsi zavezanci, ki v skladu z opredelitvijo zavezanca ne izpolnjujejo vseh predpisanih pogojev.

Vprašanje 32: Ali je oseba, ki opravlja osebno dopolnilno delo, zavezana izvajati postopek davčnega potrjevanja računov? (16. 7. 2015)

Ne. Osebe, ki opravljajo osebno dopolnilno delo, morajo ob prodaji izdati račun na podlagi 5. člena Pravilnika o osebnem dopolnilnem delu, ni pa vzpostavljena obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc po 31. členu ZDavP-2.  Tudi fizična oseba – mali davčni zavezanec, ki opravlja osebno dopolnilno delo, ki se po ZDDV-1 šteje kot neodvisno opravljanje dejavnosti in ki ni identificiran za namene DDV, ne izpolnjuje pogojev iz 31. člena ZDavP-2.

Vprašanje 33: Ali je potrebno pri prodaji kmetijskih in gozdarskih pridelkov in storitev izdati račun in izvesti davčno potrjevanje računa? (16. 7. 2015)

Pri prodaji kmetijskih in gozdarskih pridelkov in storitev kmečkega gospodinjstva v določenih primerih velja izjema od izdaje računa po predpisih o davku na dodano vrednost. V primerih, ko izdaja računa ni obvezna, tudi ne bo zavezanosti izvajanja postopka davčnega potrjevanja računa.

Navedeno torej velja v primerih prodaje kmetijskih in gozdarskih pridelkov in storitev kmečkega gospodinjstva v okviru OKGD (osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, kot jo določajo predpisi o dohodnini), ob pogoju, da tako dobavo:

a)     opravi davčni zavezanec, ki ni identificiran za namene DDV (oproščen po drugem odstavku 94. člena ZDDV-1) in je:

b)    iz OKGD obdavčen pavšalno po katastrskem dohodku, torej dohodek iz OKGD ne ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov in

c)     katastrski dohodek vseh članov tega kmečkega gospodinjstva za zadnje koledarsko leto ne presega 7.500 eurov,

d)    opravi jo neposredno končnemu potrošniku, npr:

- neposredna prodaja na domu,

- prodaja od vrat do vrat,

- neposredna prodaja na premičnih stojnicah, na tržnicah

ali za lastno rabo v okviru kmečkega gospodinjstva davčnega zavezanca;

e)     gre za dobave blaga in storitev v okviru OKGD davčnega zavezanca.

Pri prodaji kmetijskih in gozdarskih pridelkov in storitev s strani fizične osebe pod določenimi pogoji tudi ni obvezna izdaja računov. Za fizično osebo, ki opravlja OKGD in ima v lasti ali uporabi kmetijska in gozdna zemljišča, vendar skupni dohodki njenega gospodinjstva iz OKGD ne dosegajo 200 evrov katastrskega dohodka, se tako gospodinjstvo ne šteje za kmečko gospodinjstvo. Načeloma se za tako osebo zaradi majhnega obsega pridelave šteje, da ne opravlja dejavnosti. Torej taka oseba načeloma tudi ni davčna zavezanka po 46. členu ZDoh-2 v povezavi z 31. členom ZDavP-2 niti po ZDDV-1, zato izdaja računa na tej podlagi ni določena.  Vendar je treba z vidika davčne zakonodaje v konkretnem primeru prodaje kmetijskih pridelkov ugotoviti, ali fizična oseba prodaja samo sezonske viške svojih pridelkov (torej jih prodaja le občasno in v manjših količinah, ki jih je mogoče pridelati v okviru OKGD na zemljiščih, ki jih ima v lasti ali uporabi), in se zato obravnava kot oseba, ki ne opravlja dejavnosti, kar pomeni, da se z vidika DDV ne šteje za davčnega zavezanca in ji ni treba izdajati računov. Če taka oseba dejansko opravlja obdavčljivo dejavnost – to je kadar trajno in redno prideluje oziroma prodaja svoje pridelke (in pri tem ne gre nujno le za pridelke, ki bi bili obdavčeni v okviru OKGD) ali celo (pre)prodaja tuje pridelke, se mora registrirati z vpisom v ustrezni primarni register (samostojni podjetnik posameznik oziroma družba se vpiše v Poslovni register Republike Slovenije, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji se priglasi, kadar so za to izpolnjeni pogoji v skladu z Uredbo o dopolnilni dejavnosti na kmetiji, pri upravni enoti). Če gre za drugo kmetijsko dejavnost, ki ne sodi niti v OKGD niti med dopolnilne dejavnosti na kmetiji, pa se vpiše v davčni register na podlagi četrtega odstavka 52. člena Zakona o finančni upravi (v nadaljevanju ZFU), saj drugi primarni register ne obstaja. V teh primerih mora ta oseba voditi poslovne knjige in izdajati račune in se obravnava kot zavezanka za izvajanje postopka potrjevanja računov.

Vprašanje 34: V katerih primerih po predpisih o davku na dodano vrednost ni obveznosti izdaje računa, kar pomeni, da tudi ne zavezanosti davčnega potrjevanja računov? (16. 7. 2015)

Po ZDDV-1 izjema od obveznosti izdaje računa velja

  • v primeru storitev iz 1. in 4. točke 44. člena ZDDV-1 (zavarovalne in finančne transakcije), če te storitve davčni zavezanec opravi davčnemu zavezancu v drugi državi članici, ki so v tej državi članici oproščene plačila DDV ali
  • če je tako predpisano s  Pravilnikom o izvajanju ZDDV-1. Več glede teh izjem od obveznosti izdajanja računov je navedeno v podrobnejšem opisu Računi (točka 2.3).

Obveznost izdajanja računov po ZDDV-1 ni določena za osebe, ki se po določbah ZDDV-1 ne štejejo za davčne zavezance, in sicer:

  • za osebe, ki opravljajo delo na podlagi odvisnega pogodbenega razmerja (zaposlene in druge osebe, ki jih na delodajalca vežejo pogodba o zaposlitvi ali kakršnekoli druge pravne vezi, ki glede nadzora in navodil v zvezi z delom, načina opravljanja dela, plačila za opravljeno delo in drugih odgovornosti delodajalca kažejo na odvisno razmerje med delodajalcem in delojemalcem);
  • za državne organe in organizacije, organe lokalnih skupnosti ter druge osebe javnega prava v zvezi z dejavnostmi ali transakcijami, ki jih opravljajo kot organ oblasti. Če opravljajo aktivnosti, ki spadajo v okvir pojma ekonomska dejavnost, torej aktivnosti, ki imajo ekonomsko vsebino, pa se za te aktivnosti po DDV zakonodaji obravnavajo kot davčni zavezanci, ki morajo izdati račun za opravljene dobave.
  • Pri prodaji kmetijskih in gozdarskih pridelkov in storitev s strani fizične osebe pod določenimi pogoji tudi ni obvezna izdaja računov.Za fizično osebo, ki opravlja OKGD in ima v lasti ali uporabi kmetijska in gozdna zemljišča, vendar skupni dohodki njenega gospodinjstva iz OKGD ne dosegajo 200 evrov katastrskega dohodka, se tako gospodinjstvo ne šteje za kmečko gospodinjstvo. Načeloma se za tako osebo zaradi majhnega obsega pridelave šteje, da ne opravlja dejavnosti. Torej taka oseba načeloma tudi ni davčna zavezanka po 46. členu ZDoh-2 v povezavi z 31. členom ZDavP-2 niti po ZDDV-1, zato izdaja računa na tej podlagi ni določena.  Vendar je treba z vidika davčne zakonodaje v konkretnem primeru prodaje kmetijskih pridelkov ugotoviti, ali fizična oseba prodaja samo sezonske viške svojih pridelkov (torej jih prodaja le občasno in v manjših količinah, ki jih je mogoče pridelati v okviru OKGD na zemljiščih, ki jih ima v lasti ali uporabi), in se zato obravnava kot oseba, ki ne opravlja dejavnosti, kar pomeni, da se z vidika DDV ne šteje za davčnega zavezanca in ji ni treba izdajati računov. Če taka oseba dejansko opravlja obdavčljivo dejavnost – to je kadar trajno in redno prideluje oziroma prodaja svoje pridelke (in pri tem ne gre nujno le za pridelke, ki bi bili obdavčeni v okviru OKGD) ali celo (pre)prodaja tuje pridelke, se mora registrirati z vpisom v ustrezni primarni register (samostojni podjetnik posameznik oziroma družba se vpiše v Poslovni register Republike Slovenije, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji se priglasi, kadar so za to izpolnjeni pogoji v skladu z Uredbo o dopolnilni dejavnosti na kmetiji, pri upravni enoti). Če gre za drugo kmetijsko dejavnost, ki ne sodi niti v OKGD niti med dopolnilne dejavnosti na kmetiji, pa se vpiše v davčni register na podlagi četrtega odstavka 52. člena ZFU, saj drugi primarni register ne obstaja. V teh primerih mora ta oseba voditi poslovne knjige in izdajati račune in se obravnava kot zavezanka za izvajanje postopka potrjevanja računov.

S  Pravilnikom o izvajanju ZDDV-1  so natančno določene dobave blaga ali storitev, pri katerih izdaja računa ni obvezna, in sicer v naslednjih primerih:

1. za dobave blaga in storitev v okviru osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti (v nadaljevanju OKGD), kot jo določajo predpisi o dohodnini, ob pogoju, da tako dobavo:

a)     opravi davčni zavezanec, ki ni identificiran za namene DDV (oproščen po drugem odstavku 94. člena ZDDV-1) in je:

  • iz OKGD obdavčen pavšalno po katastrskem dohodku, torej dohodek iz OKGD ne ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov in
  • katastrski dohodek vseh članov tega kmečkega gospodinjstva za zadnje koledarsko leto ne presega 7.500 eurov;

b)    opravi jo neposredno končnemu potrošniku (npr. neposredna prodaja na domu, prodaja od vrat do vrat, neposredna prodaja na premičnih stojnicah, na tržnicah) ali za lastno rabo v okviru kmečkega gospodinjstva davčnega zavezanca;

c)     gre za dobave blaga in storitev v okviru OKGD davčnega zavezanca.

2. Za nekatere točno določene prodaje, če davčni zavezanec zagotavlja podatke o prodaji s popisom začetnih in končnih zalog, ki ga opravi najmanj enkrat mesečno, in sicer za prodajo:

  • vozovnic, kart in žetonov v potniškem prometu (vlak, avtobus, žičnice);
  • znamk, kolekov, vrednotnic in obrazcev v poštnem prometu;
  • vplačil za udeležbo v igrah na srečo, če se te izvajajo v skladu z zakonom, ki ureja igre na srečo;
  • periodičnega tiska;
  • na prodajo iz avtomatov (blaga in ne storitev);
  • na prodajo kartic s kodo za polnjenje predplačniških sistemov mobilnih operaterjev iz bankomatov, GSM-omrežja ter interneta;
  • na prodajo žetonov iz menjalnih avtomatov in promet storitev na teletočkah.

3. Za zavarovalne in pozavarovalne storitve ter finančne storitve, če so te storitve opravljene davčnemu zavezancu v drugi državi članici ob pogoju, da so v tej drugi državi članici tudi oproščene plačila DDV.

4. Za oproščene finančne storitve (iz 4. točke 44. člena ZDDV-1), za katere se dokumenti izdajajo množično, če so opravljene na ozemlju Republike Slovenije ali se opravijo zunaj Unije, če davčni zavezanec prejemniku oziroma naročniku storitev za opravljene oproščene finančne storitve iz prejšnjega stavka izda drug dokument (obračun, instrument plačilnega prometa, izpisek, obvestilo …), iz katerega mora biti razvidna višina zaračunane storitve in navedba, da DDV ni obračunan v skladu z ustrezno točko 44. člena ZDDV-1. Podatke o oproščenem prometu mora davčni zavezanec zagotoviti v ustreznih analitičnih evidencah po posameznih vrstah oproščenih finančnih prihodkov (ali terjatev) od prodaje blaga oziroma storitev.

Več o obveznosti izdaje in vsebini računov je objavljeno na povezavi:

Vprašanje 35: Ali bodo državni organi in organizacije, organi lokalnih skupnosti ter druge osebe javnega prava zavezani k davčnemu potrjevanju računov? (16. 7. 2015)

Državni organi in organizacije, organi lokalnih skupnosti ter druge osebe javnega prava v zvezi z dejavnostmi ali transakcijami, ki jih opravljajo kot organ oblasti, po DDV zakonodaji v glavnem niso zavezani k izdaji računa. Izjema je v primeru če opravljajo aktivnosti, ki spadajo v okvir pojma ekonomska dejavnost, torej aktivnosti, ki imajo ekonomsko vsebino. V slednjem primeru se za te aktivnosti po DDV zakonodaji obravnavajo kot davčni zavezanci, ki morajo izdati račun za opravljene dobave in bodo v tem delu tudi zavezani k davčnemu potrjevanju računov.

Vprašanje 36: Ali bo za storitve zavarovalnih in finančnih transakcij potrebno izvajati postopek davčnega potrjevanja računov? (16. 7. 2015)

V primeru storitev zavarovalnih in finančnih transakcije (storitve iz 1. in 4. točke 44. člena ZDDV-1), če te storitve davčni zavezanec opravi davčnemu zavezancu v drugi državi članici, ki so v tej državi članici oproščene plačila DDV, velja po ZDDV-1 izjema od obveznosti izdaje računa. Zato v tem primeru tudi ne bo zavezanosti izvajanja postopka davčnega potrjevanja. Za nekatere oproščene finančne storitve iz 4. točke 44. člena ZDDV-1 je določena tudi izjema od obveznosti izdajanja računov tudi s Pravilnikom o izvajanju ZDDV-1 (več o teh izjemah je navedeno v odgovoru na 34. vprašanje). Za vse druge zavarovalne in finančne transakcije, za katere izjema od obveznosti izdajanja računov po DDV zakonodaji ni določena, pa nastane zavezanost izvajanja postopka davčnega potrjevanja računov.

Vprašanje 37: Ali je določena obveznost uporabe davčnih blagajn pri prodaji vozovnic, kart in žetonov v potniškem prometu? (16. 7. 2015)

Prodaja vozovnic, kart in žetonov v potniškem prometu (vlak, avtobus, žičnice) je dobava, pri katerih izdaja računa na podlagi  Pravilnika o izvajanju ZDDV-1  ni obvezna (je določena izjema od obveznosti izdajanja računov) pod pogojem, da davčni zavezanec podatke o prodaji blaga zagotovi s popisom začetnih in končnih zalog, ki ga opravi najmanj enkrat mesečno. V takem primeru tudi ni obveznosti uporabe davčnih blagajn oziroma obveznosti potrjevanja računov.

Vprašanje 38: Ali je določena obveznost uporabe davčnih blagajn pri prodaji znamk, kolekov, vrednotnic in obrazcev v poštnem prometu? (16. 7. 2015, 14. 8. 2015)

Prodaja znamk, kolekov, vrednotnic in obrazcev v poštnem prometu je dobava, pri katerih izdaja računa na podlagi Pravilnika o izvajanju ZDDV-1  ni obvezna (je določena izjema od obveznosti izdajanja računov) pod pogojem, da davčni zavezanec podatke o prodaji blaga zagotovi s popisom začetnih in končnih zalog, ki ga opravi najmanj enkrat mesečno. V takem primeru tudi ni obveznosti uporabe davčnih blagajn oziroma obveznosti potrjevanja računov.

Vprašanje 39: Ali je določena obveznost uporabe davčnih blagajn za vplačila za udeležbo v igrah na srečo? (16. 7. 2015)

Vplačila za udeležbo v igrah na srečo, če se te izvajajo v skladu z zakonom, ki ureja igre na srečo, so dobava, pri katerih izdaja računa na podlagi Pravilnika o izvajanju ZDDV-1  ni obvezna pod pogojem, da davčni zavezanec podatke o prodaji blaga zagotovi s popisom začetnih in končnih zalog, ki ga opravi najmanj enkrat mesečno. V takem primeru tudi ni obveznosti uporabe davčnih blagajn oziroma obveznosti potrjevanja računov.

Vprašanje 40: Ali je določena obveznost uporabe davčnih blagajn od prodaje periodičnega tiska? (16. 7. 2015, 18. 9. 2015)

Prodaja periodičnega tiska je dobava, pri katerih izdaja računa na podlagi Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 ni obvezna pod pogojem, da davčni zavezanec podatke o prodaji blaga zagotovi s popisom začetnih in končnih zalog, ki ga opravi najmanj enkrat mesečno. V takem primeru tudi ni obveznosti uporabe davčnih blagajn oziroma obveznosti potrjevanja računov. Če davčni zavezanec pri gotovinskem poslovanju, kljub določeni izjemi od obveznosti izdajanja računov po DDV zakonodaji, za tako dobavo izda račun, tako izdani račun ni predmet davčnega potrjevanja računov (s tem ne postane zavezanec za izvajanje davčnega potrjevanja računov po ZDavPR, lahko pa ga davčno potrdi).

Vprašanje 41: Ali je določena obveznost uporabe davčnih blagajn pri prodaji blaga iz avtomatov in storitev preko avtomatov? (16. 7. 2015)

Prodaja blaga iz avtomatov je dobava, pri katerih izdaja računa na podlagi  Pravilnika o izvajanju ZDDV-1  ni obvezna pod pogojem, da davčni zavezanec podatke o prodaji blaga zagotovi s popisom začetnih in končnih zalog, ki ga opravi najmanj enkrat mesečno. V takem primeru tudi ni obveznosti uporabe davčnih blagajn oziroma obveznosti potrjevanja računov.

Za prodajo storitev preko avtomatov pa je skladno z ZDDV-1 račun potrebno izdati, vendar pa je v tem primeru po ZDavPR predvideno, da lahko zavezanec izda račun brez enkratne identifikacijske oznake računa. Zavezanec mora podatke o računu poslati davčnemu organu v desetih delovnih dneh od dneva izdaje računa. Davčni organ poslanim podatkom o računu dodeli enkratno identifikacijsko oznako računa in jo pošlje zavezancu kot potrdilo o prejemu naknadno poslanih podatkov o izdanem računu.

Vprašanje 42: Ali je določena obveznost uporabe davčnih blagajn pri prodaji kartic s kodo za polnjenje predplačniških sistemov mobilnih operaterjev iz bankomatov, omrežij GSM ter interneta? (16. 7. 2015)

Prodaja kartic s kodo za polnjenje predplačniških sistemov mobilnih operaterjev iz bankomatov, omrežij GSM ter interneta je dobava, pri katerih izdaja računa na podlagi Pravilnika o izvajanju ZDDV-1  ni obvezna pod pogojem, da davčni zavezanec podatke o prodaji blaga zagotovi s popisom začetnih in končnih zalog, ki ga opravi najmanj enkrat mesečno. V takem primeru tudi ni obveznosti uporabe davčnih blagajn oziroma obveznosti potrjevanja računov.

Vprašanje 43: Ali je določena obveznost uporabe davčnih blagajn pri prodaji žetonov iz menjalnih avtomatov in pri prometu storitev na tele točkah? (16. 7. 2015)

Prodaja žetonov iz menjalnih avtomatov in pri prometu storitev na tele točkah je dobava, pri katerih izdaja računa na podlagi Pravilnika o izvajanju ZDDV-1  ni obvezna pod pogojem, da davčni zavezanec podatke o prodaji blaga zagotovi s popisom začetnih in končnih zalog, ki ga opravi najmanj enkrat mesečno. V takem primeru tudi ni obveznosti uporabe davčnih blagajn oziroma obveznosti potrjevanja računov.

Vprašanje  44: Ali so z zakonom o davčnem potrjevanju računov določene kakšne posebne izjeme, ki jim ne bo treba izvajati postopka davčnega potrjevanja računov?[5] (16. 7. 2015)

ZDavPR določa nekaj izrecno naštetih izjem iz obveznosti izvajanja postopka potrjevanja računov. Taksativno so navedene dejavnosti zavezancev, ki bi sicer izpolnjevali temeljne tri pogoje za zavezanost (obveznost izdaje računa, vodenje poslovnih knjig, gotovinsko poslovanje).

Iz izvajanja postopka potrjevanja računov so tako izvzete:

1. dobave blaga, ki jih opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Republiki Sloveniji in za katere se kot kraj dobave po predpisih, ki urejajo davek na dodano vrednost, šteje Republika Slovenija, če skupna vrednost teh dobav v tekočem koledarskem letu oziroma v preteklem koledarskem letu presega 35.000 eurov, ali če se dobavitelj odloči, da je, ne glede na to, da vrednost njegovih dobav v tekočem koledarskem letu ne presega tega zneska, kraj teh dobav Republika Slovenija;

2. dobava telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja ali elektronskih storitev, ki jih opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Republiki Sloveniji, osebam, ki niso davčni zavezanci, po predpisih, ki urejajo davek na dodano vrednost;

3. kontinuirane dobave blaga in storitev naročniku, v dejavnostih oskrbe z električno energijo, plinom in paro, oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki, ter telekomunikacijski dejavnosti, opravljenih na podlagi sklenjene pogodbe o dobavi med dobaviteljem in naročnikom, pri čemer dobavitelj račune izdaja množično, z uporabo sistema avtomatske obdelave podatkov ločeno od blagajniških mest, periodično v vnaprej dogovorjenih časovnih intervalih, za plačilo prek univerzalnega plačilnega naloga, ter se računi naročniku vročijo preko izvajalca poštnih storitev, po elektronski poti oziroma na drug primerljiv način, plačilo računa pa se izvrši naknadno, po izdaji takšnega računa in ni neposredno povezano s posamezno dobavo blaga oziroma storitev.

Davčni zavezanec, ki bo izdajal račune v različnih dejavnostih, se ne bo štel za zavezanca za davčno potrjevanje računov le glede izdaje računov za dobave, ki so izvzete.

Vprašanje 45: Ali so zavezanci za postopek potrjevanja računov tudi davčni zavezanci, ki nimajo sedeža ali stalnega/običajnega prebivališča v Sloveniji, v Sloveniji pa opravljajo dobave blaga ali storitev in se morajo zaradi teh dobav po ZDDV-1 tudi identificirati za namene DDV v Sloveniji?[6] (16. 7. 2015)

Da. Izjema od obveznosti potrjevanja računov bo po ZDavPR veljala samo za:

  • dobave blaga na daljavo, če tako dobavo opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji končnemu potrošniku (torej prodaja blaga iz drugih držav članic prek interneta, po telefonu ali telefaksu) in
  • dobave telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja in elektronskih storitev, ki jih opravi zavezanec, ki nima sedeža v Republiki Sloveniji, osebam, ki niso davčni zavezanci po ZDDV-1 (po posebni ureditvi »vse na enem mestu«).

Davčni zavezanec, ki bo izdajal račune v različnih dejavnostih, se ne bo štel za zavezanca za davčno potrjevanje računov le glede izdaje računov za dobave, ki so izvzete. Več glede teh izjem je pojasnjeno pri odgovoru na 19. vprašanje.

Vprašanje 46: Ali je potrebno tujemu dobavitelju pri prodaji blaga na daljavo davčno potrditi račun?[7] (16. 7. 2015)

Če je po ZDDV-1 kraj obdavčitve dobave blaga na daljavo Republika Slovenija, mora tuji dobavitelj kupcu izdati račun. Ker se tuji dobavitelj za tako opravljeno dobavo blaga na daljavo po Zakonu o davčnem potrjevanju računov ne šteje za zavezanca za izvajanje postopka potrjevanja računov, je torej za tako dobavo določena izjema od potrjevanja računov. Račun ne bo davčno potrjen in ne bo vseboval enkratne identifikacijske oznake računa (EOR).

Pri prodaji blaga na daljavo gre za dobavo blaga (prodaja blaga iz drugih držav članic prek interneta, po telefonu ali telefaksu), ki jo opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji (tuji dobavitelj) končnemu potrošniku (fizičnim osebam, kmetom pavšalistom, davčnim zavezancem, ki niso identificirani za namene DDV oziroma opravljajo samo dobave blaga ali storitev, pri katerih po ZDDV-1 ni dana pravica do odbitka DDV).

Če je po ZDDV-1 kraj obdavčitve Republika Slovenija, se mora tuji dobavitelj identificirati za namene DDV v Sloveniji in kupcu izdati račun z obračunanim DDV. V zvezi s tem je treba upoštevati, da je pri prodaji blaga na daljavo kraj obdavčitve Republika Slovenija, če vrednost dobav, ki jih opravi dobavitelj, ki nima sedeža v Sloveniji, v tekočem oziroma preteklem letu preseže 35.000 evrov, pri čemer se mora identificirati za namene DDV v Republiki Sloveniji. V kolikor pa navedeni prag ni presežen, pa se tuji dobavitelj lahko prostovoljno identificira za namene DDV v Sloveniji. To pomeni, da če je po ZDDV-1 kraj obdavčitve Slovenija, mora tuji dobavitelj kupcu izdati račun, tako izdani račun pa ni predmet postopka potrjevanja računov.

Navedeno velja tudi v primeru tujega davčnega zavezanca – razstavljavca, ki proda blago končnim potrošnikom (se mu v Sloveniji ni treba identificirati za namene DDV in zanj ne velja obveznost izdajanja računov po ZDDV-1, dokler skupna vrednost takih dobav v tekočem in preteklem letu ne preseže 35.000 eurov). Ta izjema tako velja le za razstavljavce na razstavnih sejmih, ne velja pa za tuje davčne zavezance, prodajalce na prodajnih sejmih.

Davčni zavezanec, ki bo izdajal račune v različnih dejavnostih, se ne bo štel za zavezanca za davčno potrjevanje računov le glede izdaje računov za dobave, ki so izvzete.

Vprašanje 47: Kaj je »vse na enem mestu«, za katero je določena izjema od obveznosti potrjevanja računov?[8] (16. 7. 2015)

»Vse na enem mestu« je posebna ureditev, za katero lahko velja izjema od zavezanosti potrjevanja računov. Ta posebna ureditev je namenjena davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v Republiki Sloveniji in opravljajo telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja ali elektronske storitve osebam, ki niso davčni zavezanci po predpisih, ki urejajo davek na dodano vrednost.

Ureditvi sta opcijski in sta opredeljeni v 122.a do 130.h členu ZDDV-1, in sicer je posebej predvidena posebna ureditev za davčne zavezance, ki nimajo sedeža znotraj Unije in posebna ureditev za davčne zavezance, ki imajo sedež znotraj Unije, vendar ne v državi članici potrošnje.

V kolikor se davčni zavezanec odloči, da bo uporabljal ureditev »vse na enem mestu«, vse obveznosti izpolnjuje prek spletnega portala v državi članici sedeža, v kateri je identificiran za namene DDV. Za opravljene storitve je davčni zavezanec dolžan obračunati DDV, ki velja v državi članici potrošnje.

Davčni zavezanec, ki bo izdajal račune v različnih dejavnostih, se ne bo štel za zavezanca za davčno potrjevanje računov le glede izdaje računov za dobave, ki so izvzete.

Vprašanje 48: Ali bo obvezno davčno potrjevanje računov tudi za račune za elektriko, plin, vodo …, ki jih potrošniki prejemamo mesečno od dobaviteljev?[9] (16. 7. 2015)

ZDavPR, kot izjemo od zavezanosti za davčno potrjevanje računov določa tudi množično periodično izdajanje računov za dobave blaga in storitev, ki se praviloma plačujejo negotovinsko in temeljijo na naročniških razmerjih. Ureditev je omejena zgolj na področja zagotavljanja osnovnih materialnih dobrin in storitev oskrbe prebivalstva in gospodarstva s pitno vodo, komunalnimi storitvami, zagotavljanjem energije ter telekomunikacijskimi potmi.

Za zavezanca za davčno potrjevanje računov se torej ne šteje dobavitelj, ki opravlja kontinuirane dobave blaga in storitev, ki se opravljajo na podlagi sklenjene pogodbe o dobavi med dobaviteljem in naročnikom v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro, oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter telekomunikacijski dejavnosti, ko je račun izdan za plačilo prek univerzalnega plačilnega naloga. Računi se v teh primerih izdajajo množično, z uporabo avtomatske obdelave podatkov ločeno od blagajniških mest, periodično v vnaprej dogovorjenih časovnih intervalih ter se vročijo naročniku preko izvajalca poštnih storitev, po elektronski poti oziroma na drug primerljiv način. Plačilo računa se v teh primerih izvrši naknadno, po izdaji takšnega računa in ni neposredno povezano s posamezno dobavo blaga oziroma storitev. S tem je določeno, da dobavitelji v teh dejavnostih, ki izdajajo mesečne račune s priloženimi položnicami za plačilo elektrike, odvoza smeti, daljinskega ogrevanja, naročnin za telefonijo ipd., teh računov niso dolžni potrditi pri davčnem organu, zato na teh računih tudi ne bo navedena enkratna identifikacijska oznaka računa (EOR).

Če pa vsi prej navedeni pogoji niso izpolnjeni, račun pa je bil izdan za plačilo preko transakcijskega računa ali ob njegovi izdaji ni znano, ali bo plačan z gotovino, lahko zavezanec izda račun brez enkratne identifikacijske oznake računa. Če je račun naknadno plačan z gotovino, mora zavezanec račun potrditi pri FURS v desetih delovnih dneh od dneva plačila računa.

Vprašanje 49: Ali ZDavPR predvideva več možnosti postopka potrjevanja računov?[10] (16. 7. 2015, 1. 1. 2018)

Postopek izdaje in potrjevanja računov je (Opomba: od 1. 1. 2018 dalje je omogočena trajna možnost izbire glede uporabe vezane knjige računov za izdajanje računov) dovoljen na dva načina, in sicer

  • s potrditvijo računa v času njegove izdaje z uporabo elektronske naprave za izdajo računov, pri katerem lahko kupec preveri, ali je na računu izpisana enkratna identifikacijska oznaka računa, ki jo dodeli davčni organ in mora biti načeloma izpisana na vsakem izdanem računu (razen v izjemnih primerih, ki so natančno predpisani z ZDavPR; prekinitev vzpostavljene elektronske povezave in nedelovanje elektronske naprave), ali
  • z naknadno potrditvijo izdanega računa z uporabo vezane knjige računov v določenem roku, pri katerem lahko kupec preveri ali je bil račun prijavljen davčnemu organu po preteku roka za potrditev.

Po preteku prehodnega obdobja bo za vse zavezance obvezna izdaja in potrjevanje računov z uporabo elektronske naprave za izdajo računov in izpisom enkratne identifikacijske oznake na računu.

Vprašanje 50: Kakšne obveznosti ima po ZDavPR zavezanec?[11] (16. 7. 2015)

Obveznosti zavezanca po ZDavPR so:

  • mora izdajati račune z uporabo elektronske naprave za izdajo računov, ki omogoča elektronsko podpisovanje podatkov o računu in elektronsko povezavo za izmenjavo podatkov z davčnim organom;
  • pri izvajanju postopka potrjevanja računov mora uporabljati namensko digitalno potrdilo, ki ga ministrstvo, pristojno za javno upravo, izda zavezancu brezplačno;
  • uporabljati mora namensko digitalno potrdilo za namene identifikacije v postopku elektronske izmenjave podatkov z davčnim organom in za elektronsko podpisovanje podatkov o računu v postopku potrjevanja računov ter za elektronsko podpisovanje podatkov o poslovnih prostorih, v katerih izdaja račune;
  • mora potrditi račun pri davčnem organu v skladu s ZDavPR in izdati račun z enkratno identifikacijsko oznako računa (razen, če zakon določa drugače);
  • pred začetkom izdaje računov pri gotovinskem poslovanju mora sporočiti podatke o vseh poslovnih prostorih, v katerih izdaja račune, davčnemu organu.

Glej tudi predhodno odgovor na vprašanje 49: Ali ZDavPR predvideva več možnosti postopka potrjevanja računov?


[1] 25., 26.čl. ZDavPR

[2] 3. člen ZDavPR

[3] 2. člen ZDavPR

[4] 7. člen ZDavPR

[5] 2. odstavek 3. člena ZDavPR

[6] 1. točka 2. odstavka 3. člena ZDavPR

[7] 1. točka 2. odstavka 3. člena ZDavPR

[8] 2. točka 2. odstavka 3. člena ZDavPR

[9] 3. točka 2. odstavka 3. člena ZDavPR

[10] 25. člen ZDavPR

[11] 4. člen ZDavPR

 

Ključne besede:
ZDavPR
davčne blagajne

Zadnji članki iz rubrike:

26.4.2019 14:22:56:
Nova pojasnila glede davčnega potrjevanja računov

10.1.2019 15:26:25:
Novost pri davčnem potrjevanju negotovinsko plačanih računov

29.10.2018 16:17:25:
Novo digitalno potrdilo za vzpostavitev TLS povezave - blagajne.fu.gov.si

11.7.2018 15:38:24:
Nadzor na javnih prireditvah - FURS spremlja pravilnost izdajanja in potrjevanja računov ter ustreznost podlag za delo

21.5.2018 16:04:21:
Davčne blagajne ne bodo več delovale z Windows XP

Najnovejši članki:

15.7.2019 15:38:34:
Uvajanje elektronskega bolniškega lista

15.7.2019 15:14:28:
Medbančne obrestne mere čez noč: z oktobrom stopa v veljavo €STR, EONIA se poslavlja

12.7.2019 22:43:27:
Poročilo o gibanju plač za april 2019

12.7.2019 17:26:17:
Pravilnik o spremembah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku

12.7.2019 22:39:44:
Podjemna pogodba - konkurenčna klavzula - analogna uporaba določil ZOR - delovno razmerje

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT