Od leta 2010 je bilo v skoraj 4.000 nadzorih ugotovljenih za več kot 60 mio EUR dodatnih davčnih obveznosti. Sankcioniranih je bilo več kot 6.200 storilcev prekrškov in naznanjenih skoraj 400 kaznivih dejanj.

Finančna uprava RS bo v prihodnjih mesecih izvajala dodatne aktivnosti nadzora pri delodajalcih, ki za svoje zaposlene ne oddajajo obračunov prispevkov za socialno varnost (prispevkov). Kljub mnogim aktivnostim ter stalnemu nadzoru na tem področju, se pojav neobračunavanja prispevkov bistveno ne zmanjšuje. V letu 2014 delodajalci obračunov prispevkov niso oddali za 2,2 % vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji. Kljub relativno nizkemu odstotku teh zaposlenih glede na vse zaposlene v Republiki Sloveniji gre za pojav, ki je nesprejemljiv. Temeljna pravica vsakega zaposlenega je, da mu delodajalec za njegovo delo izplača plačo in obračuna ter plača akontacijo dohodnine in prispevke. Ciljno usmerjen nadzor v zadnjih petih letih je sicer bistveno izboljšal stanje oddanih obračunov prispevkov za nazaj, kljub temu pa v Finančni upravi RS ocenjujejo, da so potrebne še dodatne aktivnosti. Ob tej priložnosti Finančna uprava RS (finančna uprava) poziva tudi vse zaposlene in njihove sindikate, da aktivno spremljajo, ali delodajalci uresničujejo pravice delavcev iz naslova zaposlitve, o morebitnih kršitvah obveščajo pristojne organe ter sodelujejo v postopkih nadzora. Njihova aktivna vloga pri tem je namreč zelo pomembna.

Finančna uprava bo v prihodnjih mesecih izvajala dodatne aktivnosti nadzora pri delodajalcih, ki za svoje zaposlene ne oddajajo obračunov prispevkov za socialno varnost (prispevkov). Nadzor nad prispevki je voden kot posebni projekt, saj gre za občutljivo področje kršenja temeljnih pravic delavcev in pereč problem vsakega posameznika, ki se v takšni situaciji znajde. Kljub mnogim aktivnostim, stalnemu in poostrenemu nadzoru ter javni objavi nepredlagateljev obračunov je pojav neoddajanja obračunov prispevkov še vedno prisoten. V letu 2014 delodajalci obračunov prispevkov niso oddali za okoli 15.600 zaposlenih, kar je 2, 2 % vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji.

V okviru prihodnjih aktivnosti bo finančna uprava preverjala, ali delodajalci, ki kljub pozivu za predložitev obračunov prispevkov teh niso oddali, dejansko tudi niso izplačali plač. Delodajalci bodo ponovno pozvani k predložitvi obračunov prispevkov oziroma k predložitvi izjave o neizplačevanju plač z obrazložitvijo. Nesodelovanje v postopku nadzora bo finančna uprava sankcionirala. Predvidene globe za neoddajo obračunov so od 800 EUR do 30.000 EUR za delodajalca (podjetje ali podjetnika) in od 600 EUR do 4.000 EUR za odgovorno osebo. Predvidene globe za nepredložitev podatkov, pojasnil, izjav v postopkih nadzora so od 1.000 EUR do 16.000 EUR za podjetje ali podjetnika ter od 850 EUR do 2.200 EUR za odgovorno osebo.

Če bo v postopkih nadzora ugotovljeno, da so zaposleni prejeli neto izplačila, prispevki pa niso bili obračunani in plačani, bo finančna uprava zoper te delodajalce prav tako uvedla prekrškovne postopke in jim hkrati naložila predložitev obračunov prispevkov ter plačilo le-teh. Če pa bo v postopkih nadzora ugotovljeno, da plače dejansko niso bile izplačane, bo finančna uprava informacije o neizplačilu posredovala Inšpektoratu RS za delo, ki je pristojen za ukrepanje zoper delodajalce, ki s tem da ne izplačajo plače svojim zaposlenim, kršijo Zakon o delovnih razmerjih.

Ker je obračun prispevkov zakonsko vezan na izplačilo plač, finančna uprava nepravilnosti ugotavlja z zamikom in v naknadnih postopkih nadzora. V slednjih je zelo pomembno tudi sodelovanje zaposlenih, saj imajo zaposleni prvi in zelo zgoden stik z nepravilnostmi na tem področju. V postopke nadzora bo finančna uprava tako vključila tudi zaposlene, ki bodo v primerih suma izplačila plač brez obračuna prispevkov po pošti prejeli vprašalnik o dohodkih, ki jih prejemajo pri delodajalcu. Vse delavce finančna uprava poziva, da izpolnjen vprašalnik vrnejo finančni upravi in s tem tudi sami pripomorejo k ureditvi področja neplačila prispevkov. Delavec je na podlagi zakonskih predpisov dolžan hraniti dokumentacijo, ki ima vpliv na njegovo davčno obveznost, najmanj pet let, to dokumentacijo in morebitne podatke, s katerimi razpolaga, pa mora zagotoviti davčnemu organu na morebitno zahtevo.

Zelo pomembno je, da delavci podajo resnične izjave, saj bodo tako tudi sami pripomogli k svoji ustreznejši socialni varnosti v obliki pokojnine in zdravstvenega zavarovanja.

Kadar zaposleni sumijo na nepravilnosti svojega delodajalca v zvezi s plačevanjem obveznih prispevkov, jih finančna uprava poziva, da prepoznane nepravilnosti finančni upravi prijavi čim prej, saj pravočasno obveščanje poveča možnost za hitro in še bolj učinkovito ukrepanje, prav tako tudi dejansko poplačilo vseh obveznih prispevkov. V nasprotnem primeru namreč delodajalci in njihove odgovorne osebe lahko po določenem času ostanejo brez premoženja, iz katerega bi bilo mogoče izterjati obveznosti. Prijavi lahko svojega delodajalca ali druge delodajalce, za katere sumi, da za svoje zaposlene ne plačuje obveznih prispevkov. Prijava suma nepravilnosti mora vsebovati dovolj podatkov o nepravilnostih in kršitelju, da lahko finančna uprava navedbe preveri in ustrezno ukrepa. To je še posebej pomembno, če delavec želi, da njegova prijava ostane anonimna. Prijave se lahko pošljejo na prijave.fu@gov.si, podrobnejše informacije o tem, katere podatke mora prijava nepravilnosti vsebovati, najdejo na spletni strani finančne uprave.

Sum na nepravilnosti se pri zaposlenemu lahko primeroma pojavi v naslednjih primerih:

• zaposleni prejema plačilo za delo v gotovini, delodajalec mu ob tem ne predloži obračuna plače - plačilnega lista;
• zaposleni poleg plače, ki je razvidna iz obračuna plače (običajno v znesku minimalne plače), prejme še dodatno plačilo za delo v gotovini, od katerega niso obračunani obvezni prispevki;
• zaposleni na podlagi vpogleda v evidenco zanj obračunanih in plačanih obveznih prispevkov pri finančni upravi dobi podatek, da obračun plače za določen obračunski mesec zanj ni bil dostavljen davčnemu organu, kar pomeni, da delodajalec tudi ni obračunal in plačal obveznih prispevkov;
• formalno je delovno razmerje vzpostavljeno pri eni družbi, zaposleni pa plačilo za delo prejema od druge družbe, praviloma v gotovini.

Zaposleni lahko vedno preverijo, ali imajo obračunane in plačane prispevke. To lahko storijo na dva načina: preko sistema eDavki, za kar potrebujejo digitalno potrdilo, ali pa pooblastijo nekoga, ki ima digitalno potrdilo. Informacijo lahko pridobijo tudi pri pristojnem finančnem uradu, in sicer tako, da tam oddajo vlogo, dostopno tudi na spletni strani finančne uprave.

Vir: FURS