Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku ureja, da bodo morali zavezanci za davek, ki izdajajo ročno izpisane račune, za izdajo ročno izpisanih računov uporabljati račune iz vezane knjige računov, ki jo bo izdal davčni organ ali druga pooblaščena organizacija (reprezentativno združenje).

Poglavitne rešitve - Določitev obveznosti izdaje ročno izpisanih računov pri gotovinskem poslovanju z uporabo vezane knjige računov

Pogoj za obračun in odmero davka od dejansko ustvarjenega obdavčljivega prometa in dohodka poslovnih subjektov je dosledna izdaja računov za opravljen promet blaga in storitev in evidentiranje resničnih podatkov o izdanih računih v poslovnih knjigah in evidencah. Da bi to zagotovili v čim večji možni meri in s tem omejili neevidentirano gotovinsko poslovanje obenem pa omogočili učinkovitejše izvajanje nalog davčnega organa, se uvajajo nova pravila v zvezi z izdajo ročno izpisanih računov poslovnih subjektov. Po veljavni ureditvi namreč lahko zavezanci za davek sami določajo način izdajanja računov, sami se odločajo o tem, ali bodo za izdajo računov uporabljali računalniške programe in elektronske naprave ali bodo izdajali ročno izpisane račune. V primeru ročno izpisanih računov se prav tako lahko samostojno odločajo o obliki izdanih računov, v zakonu, ki ureja davek na dodano vrednost, so predpisani le obvezni podatki na računu. Obstoječa ureditev v 38. členu ZDavP-2 že zagotavlja evidentiranje resničnih podatkov o izdanih računih v poslovnih knjigah in evidencah in izpis vseh sprememb izvornih podatkov pri zavezancih, ki uporabljajo računalniške programe in elektronske naprave.

Pri zavezancih za davek, ki izdajajo ročno izpisane račune, bo enakovredna ureditev uvedena s tem predlogom zakona. Ti bodo morali za izdajo ročno izpisanih računov uporabljati račune iz vezane knjige računov, ki jo bo izdal davčni organ ali druga pooblaščena organizacija (reprezentativno združenje). Reprezentativno združenje bo vezane knjige računov lahko izdajalo pod pogojem, da bo pridobilo dovoljenje davčnega organa. Vezana knjiga računov bo vsebovala določeno število v knjigo vezanih računov, ki bodo predhodno natisnjeni, oštevilčeni in evidentirani pri davčnem organu oziroma reprezentativnem združenju. Davčni organ oziroma reprezentativno združenje bo o izdanih vezanih knjigah računov vodil evidenco po posameznem prejemniku. Na ta način bo zagotovljena večja sledljivost pri ročno napisanih gotovinskih računih.

Vezano knjigo računov, izdano s strani davčnega organa, bo moral za izdajo ročno izpisanih računov uporabiti tudi vsak zavezanec za davek, ko izdaja računov z uporabo računalniških programov in elektronske naprave ne bo mogoča zaradi okvare računalniških programov ali elektronske naprave ali zaradi izpada električne energije.

Izjema od obveznosti izdajanja računov, določena s predlogom zakona, sledi ureditvi, določeni v zakonu, ki ureja davek na dodano vrednost.

Predlog zakona določa globe za kršitve obveznosti v zvezi z izdajo ročno izpisanih računov pri gotovinskem poslovanju.

Ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva

Predlog zakona bo imel pozitivne posledice za državni proračun in druga javnofinančna sredstva. Pričakuje se, da bodo predlagane rešitve omejile možnost izogibanja plačilu davkov pri gotovinskem poslovanju in bo zato ukrepanje zoper primere sive ekonomije učinkovitejše, obseg pobranih dajatev za vse javnofinančne blagajne pa večji.

Pri fizičnih osebah, ki opravljajo storitvene dejavnosti, ki so rizične za poslovanje z gotovino in so zavezanci za DDV, bi ob predpostavki, da bi sprejeti ukrepi povečali neto učinek iz naslova DDV za cca. 10 %, to pomenilo 3,7 mio evrov več plačanega DDV na letni ravni. Ob predpostavki, da od ugotovljenega dobička v teh dejavnostih zavezanci v povprečju plačajo 13 % davka iz tega naslova ter da bi ukrepi za obvladovanje sive ekonomije povečali ta učinek za 10 %, bi bil finanči učinek pri dohodnini cca 1,3 mio evrov, skupaj s finančnim učinkom pri DDV torej 5 mio eurov.

Ocena stroškov nadgradnje informacijske prodpore za overjanje preko upravnih enot ter evidentiranje izdanih obrazcev (registracije in overjanje blokov, intregracija z Edis preko sistema e-davki je 43.000 evrov.

Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih:

V skladu z direktivo Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost velja enakovredna obravnava elektronskih in papirnih računov. Račun, izdan v katerikoli obliki (elektronski ali papirni), mora zagotavljati pristnost izvora, celovitost vsebine in čitljivost računa od trenutka izdaje do konca obdobja hrambe računa.

To se lahko doseže s postopki za nadzor poslovanja, ki zagotavljajo zanesljivo revizijsko sled med računom in dobavo ter zagotovijo identiteto dobavitelja ali izdajatelja računa (pristnost izvora), nespremenjene podatke vsebine računa (celovitost vsebine) in čitljivost računa tako za papirne kot elektronske račune. Poleg postopkov za nadzor poslovanja se lahko pristnost izvora in celovitost vsebine elektronskih računov zagotovita tudi z naprednimi elektronskimi podpisi, ki temeljijo na kvalificiranem potrdilu in so narejeni z napravo za varno podpisovanje, ali elektronsko izmenjavo podatkov (EDI). Z njimi lahko podjetja jamčijo pristnost izvora in celovitost vsebine, s tem pa je zagotovljena pravna varnost. Vendar so to samo primeri, zato se lahko uporabljajo tudi druge tehnologije ali postopki.

Skupina držav članic je na tem področju sprejela strožjo ureditev, s katero pri poslovanju z gotovino zahteva uporabo zanesljivih elektronskih registrskih blagajn in računalniških programov, s katerimi želi preprečevati naknadno spreminjanje podatkov, brez hrambe izvornih podatkov o prometu zavezancev.

Druga skupina držav članic pa opisanih sistemov zanesljivih registrskih blagajn ne podpira, ampak predpisuje temeljna načela poslovanja, po katerih morajo biti vsi poslovni dogodki pravilno evidentirani, pri tem pa ni predpisan zgolj en način oziroma tehnologija, ki jo davčni zavezanec uporablja, ampak ima možnost izbire. Za pravilnost in zanesljivost podatkov o poslovanju je odgovoren davčni zavezanec, ki samostojno izbira med različnimi postopki, s katerimi zagotavlja pristnost izvora, celovitost vsebine in čitljivost podatkov.

Ureditev v drugih državah članicah:

Irska ureditev ne predpisuje obvezne uporabe zanesljive registrske blagajne, ampak smejo zavezanci izdajati tudi ročno izpisane račune in voditi evidence o gotovinskem poslovanju v papirni obliki.

V Nemčiji so predpisana temeljna načela poslovanja, po katerih morajo biti vsi poslovni dogodki pravilno evidentirani, pri tem pa ni predpisana tehnologija, ki jo davčni zavezanec uporablja. Za pravilnost podatkov je odgovoren davčni zavezanec.

Na Švedskem so zanesljive registrske blagajne pri davčnih zavezancih, ki poslujejo z gotovino obvezne od začetka leta 2010, izvzeta pa so večja podjetja, za katera je davčna uprava ugotovila, da imajo dovolj dober sistem notranjih kontrol, ter zavezanci z letnim gotovinskim prometom do približno 18.600 eurov.

Hrvaška je leta 2012 sprejela Zakon o fiskalizaciji v prometu z gotovino, s katerim je uvedla sklop ukrepov za učinkovit nadzor nad prometom blaga in storitev, za katerega zavezanci za fiskalizacijo prejmejo plačilo v gotovini ter za preprečevanje davčnih utaj iz naslova tega prometa. Bistven ukrep novega zakona je uvedba procesa fiskalizacije oz. elektronske overitve računov s strani hrvaške Davčne uprave. Zavezanci za fiskalizacijo so zavezanci na davek od dohodka iz dejavnosti in zavezanci za davek od dobička, razen izjem, ki jih opredeljuje zakon in izpolnjujejo predpisane kriterije glede na dejavnost (obrt, kmetijska in gozdarska dejavnost), višino letnega prometa (ne presegajo zakonsko določene zgornje meje, ki je različna po posameznih dejavnostih), niso zavezanci za DDV, nimajo ločenih poslovnih enot ali proizvodnih obratov, se ne ukvarjajo z dejavnostjo gostinstva ali trgovine. Navedene izjeme in v primeru okvare elektronske naprave, nemožnosti vzpostavitve povezave z davčno upravo ali izpada električne energije tudi ostali zavezanci za fiskalizacijo lahko izdajajo ročno izpisane račune, vendar samo z uporabo s strani davčnega organa potrjene vezane knjige računov. Nov sistem tako ureja preglednejše gotovinsko poslovanje v primeru izdaje elektroskih računov kot tudi ročno izpisanih računov ter učinkovit nadzor Davčne uprave Republike Hrvaške nad kršitvami pri gotovinskem poslovanju.

Administrativne in druge posledice v postopkih oziroma poslovanju javne uprave ali pravosodnih organov:

Predlog zakona uvaja nove naloge davčnega organa v zvezi z izdajo vezanih knjig računov, vodenjem evidence izdanih vezanih knjig računov po posameznem zavezancu in izdajo dovoljenj za izdajo vezanih knjig računov reprezentativnim združenjem. Vezane knjige računov bodo poslovni subjekti lahko pridobili na davčnih uradih, FURS bo namreč moral zagotavljati izdajo vezanih knjig poslovnim subjektom na vseh davčnih uradih in ob vsaki izdaji vezane knjige računov posameznemu poslovnemu subjektu vnesti podatke o poslovnem subjektu in vezani knjigi računov v evidenco izdanih knjig računov. Poleg tega bo moral FURS odločiti o izdaji dovoljenja za izdajo vezanih knjig računov, če bo od reprezentativnega združenja prejel vlogo za izdajo dovoljenja. Te naloge pomenijo nekoliko večjo administrativno obremenitev davčnega organa, vendar mu na drugi strani omogočajo pregled nad vsemi zavezanci, ki poslujejo gotovinsko in izdajajo ročno izpisane račune, s tem pa podatke za učinkovitejše načrtovanje ciljanih nadzorov. Obvezna uporaba vezanih knjig računov za izdajanje računov pri gotovinskem poslovanju bo močno povečala preglednost gotovinskega poslovanja zavezancev za davek, ki za izdajo računov ne uporabljajo računalniških programov in elektronskih naprav.

To bo davčnemu organu omogočilo večjo učinkovitost pri izvajanju nadzora in finančnih preiskav, pri pobiranju davkov in drugih javnih dajatev in opravljanje davčne izvršbe. Povečanje administrativnih obremenitev, ki jih prinaša predlog zakona je sorazmeren s koristmi, ki jih za izvajanje svojih temeljnih nalog lahko pričakuje davčni organ.

Administrativne in druge posledice pri obveznostih strank do javne uprave ali pravosodnih organov

Predlog zakona prinaša določene spremembe v razmerju do javne uprave za vse poslovne subjekte, ki poslujejo z gotovino. Zavezanci, ki elektronsko obdelujejo podatke, bodo morali v primeru okvare računalniškega programa oziroma elektronske naprave oziroma v primeru izpada električne energije pri davčnem organu oziroma reprezentativnem združenju pridobiti vezano knjigo računov in pri tem predložiti podatke za vpis v evidenco izdanih knjig računov.

Poslovni subjekti, ki poslujejo gotovinsko, bodo lahko izdajali ročno izpisane račune iz vezane knjige računov pri svojem rednem oziroma občasnem poslovanju, vendar pa je to povezano z nekoliko večjo administrativno obremenitvijo, saj bodo morali pogosteje pridobiti vezano knjigo na davčnem uradu. To obremenitev bodo lahko zmanjšali s tem, da bodo istočasno pridobili več vezanih knjig računov v skladu z lastno oceno potrebnega števila računov za določeno prihodnje poslovno obdobje.

Bo pa izdaja računov v skladu z določbami na drugi strani pomenila večjo preglednost gotovinskega poslovanja pri vseh zavezancih in večjo enakopravnost pri davčni obravnavi. Takšen način izdaje računov bo prinesel tudi večjo pravno varnost subjektov na trgu.

Presoja posledic na gospodarstvo

Po predlogu zakona bodo morali vsi poslovni subjekti, ki izdajajo ročno napisane račune, za izdajo računov uporabljati vezano knjigo računov, ki jo bodo morali pridobiti pri davčnem organu ali drugi pristojni organizaciji (reprezentativnem združenju). Za poslovne subjekte predstavlja pridobitev oziroma nakup vezane knjige računov manjši strošek, določeno breme pa predstavlja tudi sama pridobitev vezane knjige računov, saj se bo morala pooblaščena oseba za pridobitev osebno zglasiti pri davčnem organu.

Poleg teh bremen za gospodarstvo bo predlog zakona prinesel številne pozitivne posledice, in sicer preglednost poslovanja, enakopravna obdavčitev poslovnih subjektov, lojalna konkurenca, ki temelji na konkurenčnih prednostih poslovnih subjektov in ne prednostih iz naslova nespoštovanja davčnih predpisov in neplačevanja davčnih obveznosti, zmanjšanje potrebe po dodatni davčni obremenitvi zavezancev za davek, ki spoštujejo pravni red, večja pravna varnost subjektov, ki v poslovnih transakcijah nastopajo kot kupci oziroma plačniki, in večje zaupanje v pravo, državo in njene institucije.

Besedilo členov

1. člen

V Zakonu o davčnem postopku (Uradni list RS, št 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU in 40/14 -

ZIN-B) se za 31. členom doda nov 31.a člen, ki se glasi:

»31.a člen

(izdaja ročno izpisanih računov pri gotovinskem poslovanju)

(1) Oseba iz prvega in drugega odstavka 31. člena tega zakona, ki pri gotovinskem poslovanju izda ročno izpisan račun, mora za izdajo računa uporabiti vezano knjigo računov.

(2) Vezano knjigo računov izda davčni organ. Račun iz vezane knjige računov ima prednatisnjeno serijsko številko vezane knjige računov, zaporedno številko računa in oznako davčnega organa. Davčni organ vodi elektronsko evidenco o izdanih vezanih knjigah računov po posameznem davčnem zavezancu. Evidenca izdanih vezanih knjig računov vsebuje:

- davčno številko zavezanca,

- ime oziroma naziv zavezanca,

- naslov oziroma sedež zavezanca ali stalno oziroma začasno prebivališče zavezanca,

- serijsko številko vezane knjige računov,

- datum potrditve vezane knjige računov in

- davčno številko zavezanca, ki je prevzel vezano knjigo računov.

(3) Vezano knjigo računov lahko izda tudi reprezentativno združenje pravnih ali fizičnih oseb (v nadaljnjem besedilu: reprezentativno združenje), če pridobi dovoljenje davčnega organa in vodi evidenco o izdanih vezanih knjigah računov po posameznem davčnem zavezancu v elektronski obliki. Dovoljenje za izdajo vezanih knjig računov izda davčni organ za dve leti, ki se lahko na podlagi vloge reprezentativnega združenja podaljšuje za enako časovno obdobje. Reprezentativno združenje mora na zahtevo davčnega organa posredovati podatke iz evidence izdanih vezanih knjig računov v roku, ki ga določi davčni organ. Davčni organ lahko prekliče dovoljenje za izdajo vezane knjige računov, če reprezentativno združenje:

- v evidenci izdanih vezanih knjig računov vodi nepravilne, pomanjkljive ali neresnične podatke,

- ne vodi evidence izdanih vezanih knjig računov,

- ne predloži evidence na zahtevo davčnega organa ali

- ne predloži evidence v roku.

(4) Podatki iz evidence izdanih vezanih knjig računov se hranijo 10 let.

(5) Plačilo z gotovino pomeni plačilo z bankovci in kovanci, ki so v obtoku kot plačilno sredstvo, plačilno ali kreditno kartico, čekom in drug podoben način plačila.

(6) Minister, pristojen za finance, podrobneje določi vsebino, obliko, postopek izdaje in načinpotrjevanja računov iz vezane knjige računov.«.

PREHODNE DOLOČBE

12. člen

(prehodna določba v zvezi z izdajo računov pri gotovinskem poslovanju)

31.a člen zakona se začne uporabljati s 1. januarjem 2015.

OBRAZLOŽITEV:

K 1 . členu

Novi 31.a člen ureja izdajo ročno izpisanih računov in dopolnjuje 31. člen ZDavP-2, ki ureja obveznost dokumentiranja za osebe, ki so dolžne voditi poslovne knjige in evidence. Te osebe bodo pri poslovanju z gotovino lahko izdajale račune z uporabo računalniških programov oziroma elektronskih naprav, ki so skladne z 38. členom ZDavP-2, ali z uporabo računov iz vezane knjige računov, ki jo bo potrdil davčni organ ali druga pooblaščena organizacija. Ne glede na način izdaje računov morajo te osebe, kot določa prvi odstavek 31. člena, zagotoviti vnos podatkov o izdanih računih ter prejetih plačilih v svoje poslovne knjige in evidence v skladu z veljavnim računovodskim standardom. Enaka obveznost bo veljala tudi za osebe, ki ne vodijo poslovnih knjig in evidenc po prej navedenih pravnih podlagah, so pa dolžne voditi poslovne knjige in evidence, ki jih predpiše minister, pristojen za finance. Ta obveznost tako velja tudi za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, kot je predpisano s Pravilnikom o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost (uradni list RS, št. 138/06, 52/07 in 21/13).

Oseba iz 31. člena ZDavP-2 lahko pri poslovanju z gotovino prosto izbere, ali bo izdala račun preko elektronske naprave, ali pa ročno izpisan račun, vendar bo v primeru izdaje ročno izpisanega računa v prvem odstavku določena obvezna uporaba računa iz vezane knjige računov. Ta obveznost ne bo veljala za davčnega zavezanca, ki mu po ZDDV-1 kot lex-specialis ni treba izdati računa.

V primeru okvare računalniškega programa oziroma elektronske naprave ali izpada električne energije pri zavezancu, ki sicer za izdajo računov pri gotovinskem poslovanju uporablja elektronsko napravo, bo prav tako obvezna uporaba računov iz prednatisnjene vezane knjige računov. Davčni zavezanec mora tudi podatke o vseh tako izdanih računih vnesti v svoje poslovne knjige in evidence v skladu z veljavnim računovodskim standardom.

Knjigo vezanih računov zavezancu izda davčni organ. V skladu z drugim odstavkom vsebuje račun iz vezane knjige računov prednatisnjen znak davčnega organa, serijsko številko vezane knjige računov in zaporedno številko računa oziroma lista. Davčni organ ob izdaji vezane knjige računov podatke o zavezancu prejemniku in podatke o vezani knjigi računov vnese v evidenco. Davčni organ vodi elektronsko evidenco izdanih vezanih knjig računov po posameznem davčnem zavezancu.

Podatki, ki jih vsebuje evidenca so davčna številka, ime oziroma naziv in naslov oziroma sedež ali stalno oziroma začasno prebivališče zavezanca, serijska številka in datum potrditve vezane knjige računov ter davčna številka zavezanca, ki je prevzel vezano knjigo računov.

Tretji odstavek omogoča izdajo vezane knjige računov tudi reprezentativnemu združenju po predhodnem dovoljenju davčnega organa in če vodi evidenco o izdanih vezanih knjigah računov po posameznem davčnem zavezancu. Evidenco mora voditi v elektronski obliki, podatke iz evidence pa mora na zahtevo posredovati davčnemu organu, in sicer v roku, ki ga določi davčni organ.

Računi v vezani knjigi računov, ki jih izda reprezentativno združenje morajo imeti oznako združenja, serijsko številko vezane knjige računov in zaporedno številko lista.

V primeru izdaje računa vezane knjige računov s strani reprezentativnega združenja, so lahko na računu poleg predpisanih podatkov navedeni tudi drugi podatki, ki so potrebni po materialni zakonodaji posameznega področja (npr. če bo vezano knjigo izdalo veterinarsko združenje, bodo lahko vključeni tudi drugi podatki, npr. ambulantni dnevnik, potrdilo o vakcinaciji psa proti steklini, ipd.).

Davčni organ izda dovoljenje za izdajo vezanih knjig računov na podlagi vloge reprezentativnega združenja za dve leti, ki se lahko podaljšuje za enako časovno obdobje. Če davčni organ ugotovi nepravilnosti pri izdaji obrazcev ali upravljanju s podatki z evidence, združenju prekliče dovoljenje. Davčni organ prekliče dovoljenje, če reprezentativno združenje ne vodi evidence, če v evidenci vodi nepravilne, pomanjkljive ali neresnične podatke, če davčnemu organu ne predloži podatkov iz evidence ali teh ne predloži v roku.

Četrti odstavek določa obveznost hranjenja podatkov iz evidence o izdanih vezanih knjigah računov 10 let.

Za namene izvajanja obveznosti iz 31.a člena je v petem odstavku opredeljen pojem plačila z gotovino kot plačilo z bankovci in kovanci, ki so v obtoku kot plačilno sredstvo, plačilno ali kreditno kartico, čekom in drug podoben način plačila. Opredelitev plačila z gotovino je za potrebe ureditve izdaje računov pri gotovinskem poslovanju tako poenotena z opredelitvijo plačila z gotovino v Pravilniku o zahtevah za računalniške programe in elektronske naprave, upravljanje in delovanje informacijskega sistema ter vsebini, obliki, načinu in rokih za predložitev podatkov.

Ministru, pristojnemu za finance, je dano pooblastilo za izdajo podzakonskega predpisa, s katerim bodo podrobneje opredeljene vrste podatkov, ki jih mora vsebovati račun iz vezane knjige računov, oblika, postopek izdaje in način potrjevanja računov iz vezane knjige računov.

K 12. členu

S prehodno določbo se določi, da se nova ureditev v zvezi z zvezi z izdajo ročno izpisanih

računov začne uporabljati 1. januarja 2015.

Osnutek Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju ZDavP:

Za 23.a členom se doda naslov novega tretjega B. dela in nov 23.b člen, ki se glasi:

»TRETJI B. DEL VEZANA KNJIGA RAČUNOV PRI GOTOVINSKEM POSLOVANJU

23.b člen

Vsebina, oblika in način vodenja vezane knjige računov iz drugega in tretjega odstavka 31.a člena ZDavP-2 so določeni v Prilogi.

Obrazložitev

Z novo ureditvijo bodo morali vsi zavezanci, ki na podlagi davčnih (in drugih) predpisov vodijo poslovne knjige in evidence ter poslujejo z gotovino, pri izdajanju ročno izpisanih računov uporabljati račune iz vezane knjige računov, ki jo bo izdal in evidentiral v evidenci izdanih vezanih knjig računov davčni organ ali druga pooblaščena organizacija.

Vezana knjiga računov bo tako vsebovala npr. petdeset vezanih računov, ki bodo predhodno natisnjeni, oštevilčeni in pred prvo uporabo potrjeni oziroma evidentirani pri davčnem organu. Na ta način bo zagotovljena večja sledljivost pri ročno napisanih gotovinskih računih. Vezane knjige računov bodo na podlagi dovoljenja davčnega organa izdajala tudi reprezentativna združenja (npr. reprezentativne gospodarske zbornice), ki bodo z lastnim sistemom notranjih kontrol zagotavljala varnost in sledljivost podatkov o izdanih računih. Dovoljenja se bodo izdajala za obdobje dveh let z možnostjo podaljšanja.