Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 23.7.2007 14:41:10

Komunalna infrastruktura in nadomestitveni stroški

Rubrika: Davkiprint Natisni

Komunalna infrastruktura in nadomestitveni stroški

Pojasnilo MF, št. 423-39/2005/2, 10. 1. 2006

Zavezanec sprašuje, ali je treba obračunati DDV od nadomestitvenih stroškov za obstoječo komunalno infrastrukturo, hkrati pa ga zanima tudi obrazložitev 11. točke 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 25/04 – UPB3 in 108/05; v nadaljnjem besedilu: ZDDV) v povezavi z 59. členom Pravilnika o izvajanju ZDDV (Uradni list RS, št. 17/04, 45/04, 84/04, 122/04, 60/05 in 117/05, v nadaljnjem besedilu: PZDDV), Ministrstvo za finance meni:

Kakor navaja zavezanec, so nadomestitveni stroški obstoječe komunalne infrastrukture po višini enaki stroškom, ki bi nastali ob izgradnji nove infrastrukture, ki je po zmogljivostih in namenu primerljiva z obstoječo. Za vsako vrsto komunalne infrastrukture je predpisan tudi način izračuna nadomestitvenih stroškov, pri tem bodo normirani stroški za dolžinski oziroma kvadratni meter podrobneje predpisani s pravilnikom o normirnih stroških.

Gradnja komunalne infrastrukture je opravljanje obdavčene dejavnosti, to pomeni, da bodo dobave oziroma storitve v zvezi z gradnjo komunalne infrastrukture predmet obdavčitve z DDV. Znesek DDV v investiciji ni nujno tudi strošek, to je odvisno od tega, ali ima občina pravico do odbitka vstopnega DDV.

V skladu z drugim odstavkom 40. člena ZDDV sme davčni zavezanec od svoje davčne obveznosti odbiti DDV, ki ga mora plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev od drugega davčnega zavezanca, pri uvozu blaga in kot prejemnik blaga oziroma storitve, če je to blago oziroma storitev uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij, torej za namene opravljanja dejavnosti, od katere se plačuje DDV. Davčni zavezanec, ki opravlja obdavčeno in oproščeno dejavnost, sme odbiti le znesek vstopnega DDV, ki zadeva obdavčeno dejavnost, če z ZDDV ni drugače določeno.

Ker so nadomestitveni stroški po višini enaki stroškom, ki bi nastali ob izgradnji nove infrastrukture, jih je treba presojati glede na to, ali bi občina imela pravico do odbitka vstopnega DDV ob izgradnji nove infrastrukture ali ne. Če pravice do odbitka vstopnega DDV ne bi imela, ker v zvezi s to investicijo ne bi zaračunavala nobenih transakcij, ki bi bile predmet DDV, je treba strošek DDV tudi vključiti v nadomestitvene stroške.

Zavezanec nadalje navaja, da na izračun celotnega komunalnega prispevka občine obračunavajo DDV, navadno 20 odstotkov. Glede tega vprašanja je na spletnih straneh Davčne uprave RS (Obračunavanje DDV ob izdaji odločb za plačilo komunalnega prispevka) objavljeno pojasnilo, da odmero komunalnega prispevka ni mogoče imeti za katero od dejavnosti iz drugega odstavka 13. člena ZDDV. Tudi ga ni mogoče imeti za promet, pri katerem bi obravnavanje organov lokalnih skupnosti kot davčnih nezavezancev za DDV vodilo k izkrivljanju konkurence. V skladu s tretjim odstavkom 143. člena Zakona o urejanju prostora lahko komunalni prispevek odmeri le pristojni organ občinske uprave z odločbo. Zoper odločbo je dovoljena pritožba, o kateri odloča župan.

Zavezanca zanima tudi obrazložitev 11. točke 25. člena ZDDV. Po tej točki se DDV obračunava in plačuje po 8,5-odstotni stopnji od stanovanj, stanovanjskih in drugih objektov, namenjenih za trajno bivanje, in delov teh objektov, vključno z gradnjo, njihovo obnovo in popravili. Navedena določba je natančneje pojasnjena v 59. členu PZDDV: nižjo stopnjo je mogoče uporabiti le za stanovanja, stanovanjske objekte ali njim pripadajočih delov in stanovanjske stavbe za posebne namene ali njim pripadajočih delov (v nadaljnjem besedilu: stanovanjski objekti) ter njihova gradnja, obnova in popravila, kadar so zaračunana neposredno investitorju. Do 31. decembra 2007 so vsi stanovanjski objekti obdavčeni po nižji stopnji, od 1. januarja 2008 dalje pa le tisti stanovanjski objekti, ki so del socialne politike. Storitve gradnje, obnove in popravil stanovanjskih objektov so obdavčene po nižji stopnji le, če so uvrščene v šifro F/45 standardne klasifikacije dejavnosti, z izjemo vgradnje stavbnega pohištva, ki ga izdela sam izvajalec storitve. Navedene določbe pa v nobenem primeru ne veljajo za poslovne objekte. Po tretjem odstavku 59. člena PZDDV veljajo za pripadajoče dele stanovanjskih objektov individualni prostori in skupni prostori ali gradbeni elementi ali instalacije, naprave in oprema tega objekta, kadar so zaradi trajnega bivanja v souporabi stanovalcev in v lasti lastnikov stanovanj v tem objektu.

V zvezi s priključitvijo komunalnih priključkov na stanovanjske objekte oziroma na vodovodne, plinske in sanitarne instalacije, se lahko obračunava DDV po nižji 8,5-odstotni stopnji, če omenjene instalacije veljajo za pripadajoči del stanovanjskih objektov in so v lasti lastnikov stanovanj v teh objektih in so izpolnjeni drugi pogoji iz 59. člena PZDDV.

Ključne besede:
pojasnila DURS

Zadnji članki iz rubrike:

20.11.2019 15:23:26:
Obdavčitev z davkom na dediščine in darila

24.10.2019 13:40:15:
Državni zbor je potrdil novele davčnih zakonov

23.10.2019 13:27:58:
Obrestne mere za obresti na posojila med povezanimi osebami - oktober 2019

3.10.2019 17:36:15:
Vlada je potrdila predloge sprememb štirih davčnih zakonov

11.9.2019 12:23:11:
Obrestne mere za obresti na posojila med povezanimi osebami - september 2019

Najnovejši članki:

21.11.2019 9:09:22:
Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, september 2019

21.11.2019 9:05:44:
Poročilo o gibanju plač za avgust 2019

21.11.2019 8:51:10:
Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva

20.11.2019 16:02:38:
Obmejni delavci ter obrazec S1 (E 121)

19.11.2019 15:16:25:
Zaostreni pogoji pridobivanja bančnih kreditov in zadolževanje na »nebančnem« trgu

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT