Pojasnilo DURS, št. 4217-3701/2014-2, 11. 4. 2014

Zavezanec navaja, da v tujino plačuje pristojbine za uporabo spletne strani, pravico do vpogleda v bazo podatkov, pravico do sodelovanja na forumih, spletnih dražbah in podobno. Po plačilu pristojbine je odobren dostop do določenih zaklenjenih internetnih vsebin, do brskanja ali pa tudi do aktivnega sodelovanja na spletu (npr. uporabnik foruma). Omenjena plačila se običajno obravnavajo kot plačila za storitve, vendar nekateri ponudniki na računu transakcijo opredelijo kot dostop do izdelkov po licenčni pogodbi (»licence fee«), zato ga zanima, ali lahko pri izplačilu takšnih dohodkov nastane obveznost plačila davčnega odtegljaja oz. ali se lahko takšni dohodki opredelijo kot informacije o industrijskih, komercialnih ali znanstvenih izkušnjah v smislu 12. člena Vzorčne konvencije OECD o izogibanju dvojnega obdavčevanja.

V nadaljevanju pojasnjujemo.

V primeru, ko transakcije, ki dovoljujejo elektronski dostop do vsebin preko spleta, pomenijo plačila za uporabo premoženjskih pravic na tej vsebini (npr. na določenem digitalnem izdelku) oz. plačila za informacije o industrijskih, komercialnih ali znanstvenih izkušnjah (neodvisno od tega, kako so opredeljena v naslovu pogodbe), lahko od takih plačil nastane obveznost za plačilo davčnega odtegljaja v skladu z ZDDPO-2, pri čemer je treba v konkretnem primeru upoštevati tudi določbe relevantne konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja, kadar je ta sklenjena.

Od plačil za uporabo ali pravico do uporabe avtorskih pravic, patentov, zaščitnih znakov in drugih premoženjskih pravic in drugih podobnih dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji, je v skladu s 3. točko prvega odstavka 70. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 90/07, 56/08, 76/08, 92/08, 5/09, 96/09, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13) določena obveznost plačila davčnega odtegljaja. Med dohodke po tem členu se izrecno uvrščajo tudi informacije o industrijskih, komercialnih ali znanstvenih izkušnjah.

V primeru, kadar je prejemnik dohodka rezident države, s katero je Slovenija sklenila konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, je treba pri davčni obravnavi upoštevati tudi določbe relevantne konvencije. Določbe vsake posamezne konvencije se lahko razlikujejo od navedenega 12. člena Vzorčne konvencije OECD, ki določa pravico do obdavčitve licenčnin in avtorskih honorarjev, pri tem pa je treba poudariti, da konvencija ne more določiti obveznosti do obdavčitve, za katero ni podlage v nacionalni zakonodaji. V Vzorčni konvenciji OECD so licenčnine in avtorski honorarji opredeljeni kot plačila vsake vrste, prejeta kot povračilo za uporabo ali pravico do uporabe kakršnihkoli avtorskih pravic za literarno, umetniško ali znanstveno delo, vključno s kinematografskimi filmi, katerega koli patenta, blagovne znamke, vzorca ali modela, načrta, tajne formule ali postopka ali za informacije o industrijskih, komercialnih ali znanstvenih izkušnjah.

Dostop do spletne strani oz. uporaba njene vsebine sta v praksi možna na veliko različnih načinov. V vprašanju so navedeni zgolj nekateri primeri, kot so baza podatkov, sodelovanje na forumih, spletnih dražbah in podobno. Za pravilno opredelitev dohodka za namene izvajanja ZDDPO-2 oz. relevantne konvencije je ključno, da se v konkretnem primeru ugotovi dejanski predmet plačila oz. kaj predstavlja plačilo po vsebini, tj. ali je plačilo opravljeno za uporabo premoženjske pravice na določenem zaščitenem predmetu oz. za pravico do njene uporabe, v primeru informacij o izkušnjah pa je pomembno, ali gre za plačilo za njihovo pridobitev.

Pri ugotavljanju, ali gre pri določenem dohodku v konkretnem primeru za licenčnino oz. avtorski honorar za davčne namene, kot je opredeljen zgoraj in v zvezi s katerim je določena obveznost plačila davčnega odtegljaja po ZDDPO-2 oz. pravica do obdavčitve na viru v Sloveniji po konvenciji, je lahko v pomoč tudi Komentar Vzorčne konvencije OECD (v nadaljevanju: Komentar) k 12. členu, ki kot zgled navaja tudi različne primere iz prakse.

Transakcije, ki dovoljujejo elektronski dostop do določenih vsebin preko spleta, lahko po Komentarju v nekaterih primerih pomenijo tudi plačila za uporabo premoženjskih pravic na vsebini, ki je dosegljiva preko spleta (npr. na določenih digitalnih izdelkih), v zvezi s katerimi nastane obveznost za plačilo davčnega odtegljaja. Takšen primer je plačilo za uporabo digitalnega izdelka, ki je bil pridobljen na spletni strani, na način, da je prejemniku dovoljena pravica do npr. nadaljnjega reproduciranja, predelave ali distribuiranja tega izdelka v komercialne namene. Na ta način je bilo plačilo opravljeno z namenom uporabe pravic na izdelku in ne zgolj za pridobitev izdelka samega. Kadar je plačilo opravljeno zgolj za pridobitev zaščitenega izdelka oz. vsebine iz spletne strani za lastno uporabo, v skladu s Komentarjem ni opredeljeno kot licenčnina oz. avtorski honorar, ampak kot plačilo za storitve. Iz tega sledi, da je pravilna opredelitev dohodka v primeru plačevanja pristojbin za dostop do vsebin na spletnih straneh možna le ob presoji, za kakšne vrste transakcijo po vsebini gre v konkretnem primeru.

Plačila za informacije o industrijskih, komercialnih ali znanstvenih izkušnjah (t.i. »know-how«) pa so povezana s prenosom informacij, ki niso zaščitene v skladu z zakonodajo o varovanju intelektualne lastnine, vendar razkrivajo določeno znanje, ki izhaja iz predhodnih izkušenj, ki ga je možno uporabiti v okviru opravljanja dejavnosti in razkritje katerega bi lahko pomenilo ekonomsko korist za podjetje. Zaradi narave omenjenih informacij je v praksi težko ločevati plačila zanje od plačil za storitve. V zvezi s tem Komentar navaja določene kriterije, ki so lahko v pomoč pri razlikovanju. Pri prenosu informacij o navedenih izkušnjah je pomembno, da se s pogodbo prenaša specifično znanje in izkušnje, ki že obstajajo, na način, da jih lahko pogodbena stranka uporablja sama, pri čemer ni potreben dodaten angažma dobavitelja (za razliko od opravljanja storitev), kar pomeni, da ni dolžan sodelovati s stranko, ko ta uporablja preneseno znanje ali izkušnje in tako tudi ne jamči za rezultate po uporabi teh informacij. Pri tem je pomembno še, da preneseno znanje sicer ni dostopno javnosti.

V primeru, ko plačila za dostopanje do vsebin na spletnih straneh pomenijo plačila za prenos omenjenih informacij na tovrsten način, se jih lahko opredeli tudi kot plačila za informacije o industrijskih, komercialnih ali znanstvenih izkušnjah, od katerih obstaja obveznost plačila davčnega odtegljaja v skladu z ZDDPO-2 oz. relevantno konvencijo.