Pojasnilo DURS, št. 4227-321/2014-3, 25. 2. 2014

Prejeli smo vprašanja zavezancev, ki se nanašajo na uporabo Konvencije med vlado Republike Slovenije in vlado Italijanske Republike o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja z dodatnim Protokolom (Uradni list RS – MP, št. 8/08, v nadaljevanju: Konvencija), v povezavi z odmero davka na premoženje. Zavezanci so italijanski davčni rezidenti, hkrati pa so lastniki nepremičnin v Sloveniji. Pri tem je treba ločiti dve situaciji:

1. davčni zavezanci, nerezidenti, so lastniki nepremičnin v Sloveniji, ali
2. davčni zavezanci, nerezidenti, so lastniki nepremičnin v Sloveniji, od katerih dosegajo dohodke (npr. nepremičnino oddajajo v najem).

V nadaljevanju pojasnjujemo davčni vidik posamezne situacije, navedene pod 1. in 2. točko, glede na določbe Konvencije.

1. Lastništvo nepremičnin v Sloveniji

V Zakonu o davku na nepremičnine – ZDavNepr (Uradni list RS, št. 101/2013), ki velja od 1. 1. 2014 je v prvem odstavku 4. člena določeno, da je davčni zavezanec fizična ali pravna oseba, ki je na dan 1. januarja leta, za katero se odmerja davek, evidentirana v registru nepremičnin kot lastnik nepremičnine. Če je torej zavezanec v registru nepremičnin vpisan kot lastnik hiše, je po slovenski zakonodaji zavezanec za ta davek.

V zvezi s Konvencijo je najprej treba upoštevati določbo 2. člena, kjer je določeno, za katere davke se Konvencija uporablja, dodatno pa je to urejeno še s Protokolom, kjer je v 1. točki določeno, da če bo Italija v prihodnje uvedla davek na premoženje, bo Konvencija veljala tudi za ta davek in se bo dvojno obdavčevanje odpravilo po določbah drugega odstavka 24. člena Konvencije, ki določa metode za odpravo dvojnega obdavčevanja. To pomeni, da določbe Konvencije veljajo tudi za davek na premoženje v Italiji in je Italija v skladu s tem dolžna ravnati oziroma zagotoviti odpravo dvojne obdavčitve.

Obdavčitev nepremičnine, ki leži v Sloveniji, se presoja po 23. členu Konvencije, ki ureja premoženje in določa, da se premoženje, ki ga predstavljajo nepremičnine v lasti rezidenta države pogodbenice (Italije) in so v drugi državi pogodbenici (Sloveniji), lahko obdavčijo v tej drugi državi (Sloveniji). To pomeni, da ima Slovenija prednostno pravico do obdavčitve nepremičnine, tudi na podlagi Konvencije, Italija pa je dolžna dvojno obdavčitev odpraviti, če sta davka primerljiva. Tovrstno odpravo dvojne obdavčitve ureja 24. člen Konvencije v povezavi s 1. točko Protokola. Italija lahko pri določanju svojih davkov od dohodka (in v skladu s Protokolom tudi od premoženja), take dohodkovne postavke vključi v svojo davčno osnovo. V takem primeru Italija od tako izračunanih davkov odšteje davek od dohodka, plačanega v Sloveniji, vendar samo v znesku, ki ne presega tistega deleža prej omenjenega italijanskega davka, ki ga take dohodkovne postavke predstavljajo v celotnem dohodku. Za natančne informacije glede možnosti odprave dvojne obdavčitve v Italiji pa zavezancem predlagamo, da se obrnejo na pristojni davčni organ v Italiji.

2. Lastništvo nepremičnin v Sloveniji, od katerih zavezanci dosegajo dohodke

Kadar se od nepremičnine dosega dohodke (npr. nepremičnino se oddaja v najem), je treba upoštevati 6. člen Konvencije, ki ureja dohodke iz nepremičnin. V prvem odstavku je določeno, da se dohodek rezidenta države pogodbenice (Italije), ki izhaja iz nepremičnin (vključno z dohodki iz kmetijstva ali gozdarstva), ki so v drugi državi pogodbenici (Sloveniji), lahko obdavči v tej drugi državi (Sloveniji). To pomeni, da ima država vira (Slovenija) prednostno pravico do obdavčitve, ne pa izključne, zato mora država rezidentstva (Italija) v skladu z določbo 24. člena Konvencije zagotoviti odpravo dvojne obdavčitve, in sicer s t.i. metodo davčnega kredita (obrazloženo zgoraj). To pomeni, da se pri poračunu dohodnine v državi rezidentstva (Italiji), upošteva že plačani davek na viru (v Sloveniji).