Pojasnilo DURS, št. 42103-36/2007-15 01-650-02, 22. 2. 2013

Na Davčno upravo RS je bilo naslovljeno vprašanje glede izračunavanja akontacije dohodnine od dohodkov, prejetih iz tujine, kadar je delo opravljeno v Sloveniji. Gre za primere zaposlitev in opravljanja dela znotraj povezanih družb multinacionalk, ko ena družba – delodajalec posameznika napoti na delo k drugi povezani družbi. Delodajalec in posameznik se dogovorita, da neto plača ostane enaka, pri čemer stroške morebitne višje obdavčitve v državi napotitve krije delodajalec. Postavilo se je vprašanje, na kakšen način mora posameznik napovedati dohodke iz zaposlitve v Sloveniji, saj se razlika med davkom, ki bi ga posameznik plačal v državi rezidentstva, in davkom, ki ga plača v Sloveniji, šteje kot boniteta od katere se plača davek, ki ga delodajalec ne poravna v breme posameznika.

Davčna uprava je v sodelovanju z Ministrstvom za finance v zvezi s tem v letu 2008 podala pojasnilo*. Ministrstvo za finance je ponovno preučilo zadevo in zavzelo naslednje stališče:

Zavezanec, ki prejme dohodek iz zaposlitve od tujega delodajalca za delo, opravljeno v Sloveniji, in je s tujim delodajalcem dogovorjen, da se njegova neto plača ne spremeni, pri tem pa stroške višje obdavčitve v državi napotitve krije tuj delodajalec, je dolžan v napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve napovedati bruto znesek, ki ustreza seštevku neto plače, plačanih prispevkov za socialno varnost in davka, ki se ga izračuna po slovenski zakonodaji.

Dohodki iz zaposlitve imajo v skladu z 9. členom Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11-UPB7, 24/12, 30/12, 40/12-ZUJF, 75/12 in 94/12; v nadaljevanju: ZDoh-2) vir v Sloveniji, če se zaposlitev izvaja v Sloveniji. Kadar dohodek iz zaposlitve izplača oseba, ki ni plačnik davka, akontacijo dohodnine od dohodka iz zaposlitve ugotovi davčni organ na podlagi napovedi davčnega zavezanca, kot to določa 285. člen Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – UPB4, 32/12 in 94/12; v nadaljevanju: ZDavP-2).

V Sloveniji sistem obdavčevanja fizičnih oseb temelji na predpostavki, da prejemnik dohodka prejme dohodek v polnem (bruto) znesku. Davčno obveznost lahko izpolni davčni zavezanec sam ali pa je z zakonom izračun davka prenesen na plačnika davka (običajno je to izplačevalec dohodka). Plačnik davka ima tako zakonsko podlago, da dohodka, ki pripada prejemniku, ne izplača v polnem znesku. Prejemnik dohodka tako razpolaga le z za davek zmanjšanim (neto) zneskom. V primeru, da dohodek ne podleže obdavčitvi z davčnim odtegljajem (ker npr. izplačevalec dohodka po 58. členu ZDavP-2 nima statusa plačnika davka), izplačevalec dohodka prejemniku pripadajočega dohodka ne zmanjša za z zakonom določenim zneskom davka, zaradi česar prejemnik dohodka tako neposredno razpolaga z dohodkom v polnem (bruto) znesku.

V primerih napotitev na delo v Slovenijo, ko sta posameznik – prejemnik dohodka in delodajalec dogovorjena, da se neto plača posameznika ne spremeni, je treba šteti, da je posameznik prejel oziroma mu je delodajalec dal na razpolago takšno plačo, da mu bo po plačilu akontacije dohodnine od tega dohodka v Sloveniji ostal dohodek v višini njegove dogovorjene neto plače. Izhajajoč iz navedenega se v tem primeru šteje, da je bila posamezniku takšna plača dana na razpolago, ko mu je bila dejansko izplačana neto plača. Pri tem pa ni pomembno, ali delodajalec znesek, ki je namenjen plačilu akontacije dohodnine v Sloveniji, izplača neposredno posamezniku ali njegovemu davčnemu svetovalcu, ki zanj vloži napoved. V petem odstavku 15. člena ZDoh-2 je namreč določeno, da je dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi, ali je kako drugače dan na razpolago fizični osebi.

Navedeno torej pomeni, da mora posameznik – kadar prejme dohodek iz zaposlitve od delodajalca v tujini za delo, opravljeno v Sloveniji, in sta posameznik kot prejemnik dohodka in delodajalec dogovorjena, da se neto plača posameznika ne spremeni, pri tem pa stroške višje obdavčitve v državi napotitve krije delodajalec – v napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve vpisati bruto znesek, ki ustreza seštevku neto plače, plačanih prispevkov za socialno varnost in davka, ki se ga izračuna po slovenski zakonodaji.

Zgoraj navedeno velja za primere odmere akontacije dohodnine med letom. Običajno ti posamezniki lahko pridobijo status rezidenta ali uveljavljajo olajšavo za rezidente držav članic EU oz. EGP po 116. členu ZDoh-2. V teh primerih lahko pride do letne odmere dohodnine z vračilom ali doplačilom davka. Če sta posameznik in delodajalec dogovorjena, da doplačilo davka po informativnem izračunu dohodnine oz. letni odločbi o odmeri dohodnine pokrije delodajalec, se to doplačilo delodajalca šteje kot neto dohodek iz delovnega razmerja posameznika, prejet v letu, ko je plačan (kar pomeni, da bo posameznik vključil v napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve temu neto znesku ustrezen bruto znesek, ugotovljen na način kot je opisano v prejšnjem odstavku).

Glede na navedeno se z dnem izdaje zgoraj opisanega stališča prenehajo uporabljati pojasnila v zvezi s to problematiko iz leta 2008, ki so objavljena na spletni strani DURS.

*Pojasnilo je objavljeno na spletnih straneh DURS:

Pojasnilo DURS, št. 42103-36/2007/1 z dne 18. 11. 2008

Pojasnilo DURS, št. 42103-36/2007/2 z dne 15. 12. 2008

OPOMBA:

Z dnem izdaje tega pojasnila se prenehajo uporabljati pojasnila iz leta 2008, in sicer Pojasnilo DURS, št. 42103-36/2007/1 z dne 18. 11. 2008 in Pojasnilo DURS, št. 42103-36/2007/2 z dne 15. 12. 2008.