Mnenje MPJU št. 1000-1016/2012/2

Datum: 23.11.2012

V zvezi s posredovanimi vprašanji glede regresa za prehrano posredujemo naslednji odgovor:

Uvodoma pojasnjujemo, da je regres za prehrano med delom urejen v aneksu h kolektivni pogodbi za dejavnost, ki velja za javne uslužbence v vašem zavodu, vendar pa Ministrstvo za pravosodje in javno upravo ni pristojno za razlago kolektivnih pogodb, prav tako ni pristojno za reševanje konkretnih primerov. Ne glede na to pa posredujemo pojasnila, s katerimi bomo poskušali odgovoriti na zastavljena vprašanja.

V skladu z določbami kolektivne pogodbe pomeni regres za prehrano med delom povračilo stroškov prehrane med delom in znaša 3,52 eurov, javnemu uslužbencu pa pripada za dan prisotnosti na delu. Kot dan prisotnosti na delu se šteje, če:

- javni uslužbenec dela več kot štiri ure dnevno ali če dela krajši delovni čas na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali predpisov o starševskem dopustu,

- je delovni čas razporejen neenakomerno tako, da javni uslužbenec dnevno opravi več kot 8 ur delovne obveznosti, se število regresov za prehrano za dneve, ko je delal več kot 8 ur, določi na način, da se število ur mesečne delovne obveznosti deli z osem,

- javni uslužbenec v določenem mesecu dela preko polnega delovnega časa, mu za vsakih izpolnjenih osem ur dela preko polnega delovnega časa pripada znesek regresa za prehrano, upoštevati pa je treba, da mora biti delo preko polnega delovnega časa pisno odrejeno.

Za odgovor na zastavljeno vprašanje je treba upoštevati, na kakšen način oseba oddela več ur v mesecu, ki jih potem v naslednjem mesecu koristi kot proste dni. Če gre za delo preko polnega delovnega časa, potem je treba regres za prehrano obračunati za mesec, ko je bilo tako delo opravljeno, in sicer v skladu s tretjo alinejo prejšnjega odstavka. V mesecu, ko javni uslužbenec koristi te ure, pa mu seveda regres za prehrano ne pripada, saj ni prisoten na delu. Če presežek ur nastane tako, da javni uslužbenec na dan opravi na primer 2 uri več in potem ta presežek koristi kot proste ure, mu regres za prehrano ne pripada v nobenem primeru, če pa dela na primer v soboto po razporedu in dela več kot 4 ure, mu za ta dan pripada regres za prehrano.

Če presežek ur nastane tako, da javni uslužbenec, ki dela po razporedu, na dan opravi na primer 2 uri več, kot je njegova delovna obveznost po razporedu delovnega časa za ta dan, pri čemer pride do spremembe razporeda delovnega časa in potem ta presežek koristi kot proste ure, mu regres za prehrano pripada v skladu z določbo glede regresa za prehrano v primeru neenakomerno razporejena delovnega časa. Regres za prehrano pa javnemu uslužbencu ne pripada, če presežek ur nastane v okviru gibljivega delovnega časa.