Davek na nepremično premoženje večje vrednosti

ZUJF uvaja protikrizni davek na nepremično premoženje večje vrednosti, ki ga bodo plačevale pravne in fizične osebe, ki imajo v Sloveniji v lasti nepremično premoženje v skupni vrednosti nad 1 milijonom evrov, pri čemer se ne upoštevajo nepremičnine za poslovno in industrijsko rabo ter javni namen.

Davčna stopnja znaša:

• 0,5 %, kadar znaša davčna osnova od 1 do 2 milijona evrov
• 1,0 % kadar znaša davčna osnova nad 2 milijona evrov.

Davčna osnova je seštevek posplošene tržne vrednosti nepremičnin v lasti istega lastnika, ugotovljene s predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin in pripisane nepremičninam v registru nepremičnin 1. januarja leta, za katerega se odmerja davek.

Protikrizni davek se odmerja do vključno leta 2014. Prihodki od protikriznega davka pripadajo proračunu Republike Slovenije. Davek se bo odmeril že za leto 2012 v višini 50 % od ugotovljene davčne osnove.

Davek na dobiček, ki nastaja zaradi spremembe namembnosti zemljišč

ZUJF uvaja davek na dobiček, ki nastaja zaradi spremembe namembnosti zemljišč, ki se odmeri ob prodaji zemljišča. Davčna osnova je razlika med vrednostjo zemljišča ob prodaji in vrednostjo zemljišča ob nakupu. Davčne stopnje so določene v odvisnosti od časa, ki je minil med spremembo namembnosti zemljišča in prodajo zemljišča ter se postopno znižujejo. Prihodki davka pripadajo proračunu Republike Slovenije.

Stopnja davka za dohodke iz kapitala

Stopnja obdavčitev za vse dohodke iz kapitala se z 20 % zviša na 25 %, pri čemer se ohranita postopno zniževanje stopnje za obdavčitev kapitalskih dobičkov glede na čas imetništva vrednostnih papirjev ali drugih oblik kapitalskega premoženja ter oprostitev plačila davka za obresti do višine 1000 evrov. Prav tako se z 20 na 25 % povečuje stopnja davka na dobiček od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov.

Davek na vodna plovila

ZUJF uvaja dodatni davek na vodna plovila, pri določitvi katerega se upoštevajo zneski iz naslednje tabele:

V razredu med 5 in 8 metri se davčna obveznost zviša za približno 20 %, za plovila srednjega razreda za 90 %, za največja plovila pa bo davčna obveznost še enkrat višja kot doslej. Davčna obveznost se zniža za 5 % za vsako dopolnjeno leto starosti plovila, vendar preostanek davčne obveznosti ne sme biti nižji od 50 % davčne obveznosti za novo plovilo.

Dodatni davek na vodna plovila se bo odmeril hkrati z davkom na vodna plovila, na enak način in od enakih osnov, kot so že določene z zakonom o davku na vodna plovila. Prihodki od dodatnega davka ne bodo prihodki občin, ampak bodo pripadali proračunu Republike Slovenije.

Davek na motorna vozila

ZUJF uvaja dodatni davek na motorna vozila  in sicer v obliki dodatnega davka k davku za osebna motorna vozila s prostornino motorja nad 2500 kubičnih centimetrov. Višina dodatne davčne obveznosti je odvisna od prostornine motorja motornega vozila in je določena progresivno. Dodatna obremenitev se bo obračunavala za vozila, ki bodo prvič registrirana v Sloveniji po uveljavitvi zakona. Dodatni davek se bo obračunaval  hkrati z običajnim davkom na motorna vozila in to od enake davčne osnove, zanj pa bodo veljale enake davčne oprostitve in možnosti vračila kot za običajni davek na motorna vozila.

Uvedba dodatnega dohodninskega razreda

Z ZUJF se za leti 2013 in 2014 uvaja dodaten četrti dohodninski razred in zanj stopnja dohodnine v višini 50 %, če znaša neto letna davčna osnova nad 69.313 evrov.

Pogosta vprašanja

Kako je z davkom na dražja vozila, ali velja tudi za rabljena vozila in kdaj se bo obračunal, ali ob registraciji ali ob nakupu avtomobila?

Zakon za uravnoteženje javnih financ uvaja dodatni davek na motorna vozila, katerih prostornina motorja obsega najmanj 2.500 kubičnih centimetrov oziroma najmanj 1000 kubičnih centimetrov, v primeru motornih koles, trikoles in štirikoles. Dodatni davek se bo plačeval od istih motornih vozil, kot davek na motorna vozila, in tudi zavezanci za dodatni davek bodo isti. Torej bodo za dodatni davek zavezana motorna vozila, ki se v skladu z nomenklaturo carinske tarife uvrščajo v skupino osebnih motornih vozil. Stopnje davka so določene glede na prostornino motorja in znašajo za osebna motorna vozila:

ter za motorna kolesa, trikolesa in štirikolesa:

Ob prodaji in ponovni registraciji rabljenih vozil, ki so v Sloveniji že registrirana, se dodatnega davka ne bo odmerjalo, tako kot se v takem primeru ne plačuje davka na motorna vozila.

Dodatni davek se bo obračunaval na enak način kot davek na motorna vozila oziroma hkrati z obračunom davka na motorna vozila. Torej bo tudi za dodatni davek obveznost za obračun davka nastala ob opravljenem prometu, zavezanec za davek pa bo proizvajalec, pridobitelj vozila iz druge države članice EU ali, v primeru uvoza iz tretjih držav, uvoznik. Kupec vozila v Sloveniji bo torej dodatni davek tako kot davek na motorna vozila plačal preko nakupne cene vozila.

Kdo so zavezanci za davek na nepremično premoženje?

Zakon za uravnoteženje javnih financ uvaja nov protikrizni davek na nepremično premoženje večje vrednosti, za kar se šteje nepremično premoženje v lasti ene osebe, če presega vrednost 1 milijon evrov. Kot vrednost se bo upoštevala posplošena tržna vrednost, ki je nepremičninam pripisana v registru nepremičnin v skladu s predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin. Za nepremično premoženje v vrednosti od 1 do 2 milijonov evrov je določena davčna stopnja 0,5 %, za premoženje, vredno več kot 2 milijona evrov pa stopnja 1 %. Davek se bo prvič odmeril za leto 2012 in to v višini 50 % od ugotovljene davčne osnove in se bo odmerjal do vključno leta 2014.

Iz nepremičnega premoženja, ki se bo obdavčevalo, se izvzemajo nepremičnine za poslovno rabo, med katere se uvrščajo tudi zemljišča, ki so po namenski rabi kmetijska in gozdna zemljišča.

Za določitev davčne osnove se bo za leto 2012 upoštevala vrednost, kot bo v registru nepremičnin določena nepremičninam na dan 1. junija 2012, za leti 2013 in 2014 pa vrednost, določena na dan 1. januarja leta, za katero se bo davek odmerjal. 

Kako bodo obdavčene nepremičnine, katerih najemnine so neprofitne?

Kot nepremičnine za poslovno rabo se bodo štela tudi stanovanja, ki se oddajajo v najem. Pri tem ni pomembno, ali gre za oddajanje v pridobitni ali neprofitni najem, saj se tudi oddajanje v neprofitni najem šteje kot opravljanje dejavnosti.

Viri:

• Vlada RS - Povečanje prihodkov v državni proračun
• Vlada RS - Pogosta vprašanja