Pojasnilo DURS, št. 4210-31966/2011-1, 21. 12. 2011

V zvezi z vprašanjem, katera šifra vrste dohodka se navede na REK-2 obrazcu in na individualnem REK obrazcu v primeru, ko se oddaja v najem premoženje zapustnika v obdobju od trenutka uvedbe dedovanja do dejanskega prevzema premoženja s strani pravnih naslednikov, in se dohodek iz tega naslova izplača osebi, ki upravlja s tem premoženjem, pojasnjujemo v nadaljevanju.

V takšnih primerih plačnik davka na REK-2 obrazcu v polje 010 (izbira vrste dohodka) vpiše šifro dohodka 1703 (in ne 1701), če se davčna osnova od dohodka iz oddajanja premoženja v najem lahko zmanjša za normirane stroške v višini 40 %. Pri tem se za ta dohodek v individualni REK, ki se ga vloži za osebo, ki upravlja s premoženjem zapustnika, pod A051 ne navede vrste dohodka – polje se pusti prazno.

V primeru, če se davčne osnove od dohodka iz oddajanja premoženja v najem ne zmanjša za normirane stroške, plačnik davka v REK-2 obrazec v polje 010 (izbira vrste dohodka) vpiše šifro dohodka 1704, v individualni REK-2, ki ga vloži za osebo, ki upravlja s premoženjem zapustnika, pa pod A051 ne navede vrste dohodka – polje se pusti prazno.

Od dohodka, doseženega z oddajanjem v najem premoženja zapustnika, ni izračuna in poračuna dohodnine na letni ravni.

Na spletni strani Davčne uprave Republike Slovenije (DURS) je objavljen Seznam vrst dohodkov skupni in individualni REK (15. 6. 2011), na katerega sta bili v letu 2011 dodani navedeni šifri 1703 in 1704.

Razlog za uvedbo navedenih šifer vrst dohodka je v izvajanju sedmega odstavka 48. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 13/2011-UPB-4) in devetega odstavka 267. člena ZDavP-2.

Sedmi odstavek 48. člena ZDavP-2 določa, da davčne obveznosti, nastale v zvezi z upravljanjem premoženja zapustnika v obdobju od trenutka uvedbe dedovanja do dejanskega prevzema premoženja s strani pravnih naslednikov, ali nastale v zvezi z upravljanjem premoženja po odločbi o denacionalizaciji, izpolnjujejo osebe, ki upravljajo premoženje zapustnika. Oseba, ki upravlja premoženje teh oseb, mora v breme premoženja oziroma prihodkov iz premoženja, ki ga upravlja, izpolniti davčno obveznost. Ne glede na prejšnji stavek je oseba, ki upravlja premoženje teh oseb, odgovorna za izpolnitev davčne obveznosti z vsem svojim premoženjem, če davčni organ ugotovi, da:

• davek ni bil plačan in
• premoženje oziroma prihodki iz premoženja, ki ga upravlja, ne zadostujejo za poplačilo davčne obveznosti, ker je prelil premoženje oziroma prihodke iz premoženja v svojo korist oziroma korist druge osebe na način, ki ni v skladu z ravnanjem dobrega gospodarstvenika.

Če je več oseb, ki upravljajo premoženje, so odgovorne za izpolnitev davčne obveznosti solidarno.

Nadalje deveti odstavek 267. člena ZDavP-2 določa, da v primerih iz šestega in sedmega odstavka 48. člena tega zakona, razen v primeru fizičnih oseb, ki jih sodišče razglasi za opravilno nesposobne, ni izračuna in poračuna dohodnine na letni ravni. Akontacija dohodnine se šteje kot dokončen davek.