Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 12.2.2011 10:50:35

Vlada sprejela mnenje o Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada je na 118. redni seji, 27. januarja 2011, sprejela mnenje o Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi, ki ga je Državnemu zboru RS v obravnavo predložila skupina poslancev s prvopodpisanim dr. Vinkom Gorenakom.

Po mnenju Vlade Predlog zakona v pretežni meri povzema rešitve, ki jih je vseboval predlog novele ZZK-1, ki ga je na 89. redni seji 1. 7. 2010 obravnavala in v zakonodajni postopek posredovala Vlada, in o katerem je Državni zbor RS na 34. izredni seji 8. 12. 2010 ponovno odločal in ga ni sprejel.

Predlog zakona naj bi zasledoval in uresničeval cilje celovite informatizacije procesov odločanja v zvezi z odločanjem o vpisih in uvedel elektronsko zbirko listin, vendar:

  1. je predlagana normativna podlaga v delu, ki določa celovito informatizacijo procesov odločanja v zvezi z odločanjem o vpisih, pomanjkljiva,
  2. rešitve predlaganega zakona s sistemskega vidika niso pripravljene tako, da bi bila možna njihova izvedba in
  3. pojavlja se notranja neskladnost posameznih določil predloga zakona.

Bistvena sprememba je predlagani novi 125.a člen, ki določa upravičene vlagatelje zemljiškoknjižnih predlogov, ki določa, da lahko zemljiškoknjižni predlog vloži vsakdo na kateremkoli okrajnem sodišču. Sodišče po prejemu zemljiškoknjižni predlog pretvori v elektronsko obliko in ga obdrži v hrambi v zbirki listin. Sodišče samo poskrbi, da se original pogodba posreduje v zbirko listin na pristojno okrajno sodišče. Kot je razumeti predlagano določbo bo zemljiškoknjižni predlog lahko neposredno pri kateremkoli sodišču, vložil vsakdo.  35. člen predloga zakona tako spreminja veljavni 126. člen ZZK-1 in za odločanje v zemljiškoknjižnih postopkih na prvi stopnji predlaga odločanje ne glede na krajevno pristojnost po območju, na katerem leži nepremičnina. Zato predlagana ureditev po prvem odstavku, da sodišče samo poskrbi, da se original pogodba posreduje v zbirko listin na pristojno okrajno sodišče, sistemsko ni skladna. Takšna ureditev ne sledi v celoti poti, ki jo je uveljavil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (novela ZZK-1A)1, ki je odpravil krajevno pristojnost in hkrati otežuje posamezniku dostop do same zbirke listin. Nadalje je ta določba tudi v (direktnem) nasprotju s 66. členom predloga zakona (sprememba 194. člen ZZK-1), ki določa, da se zbirka listin vodi kot informatizirana zbirka listin, v kateri se hranijo listine v zvezi z zemljiškoknjižnimi postopki, in sicer elektronski izvirniki sklepov, s katerimi je bil vpis pravnomočno dovoljen, in v elektronsko obliko pretvorjene listine, ki so bile podlaga za dovolitev vpisa.

Predlog zakona notarjem, odvetnikom in pravobranilcem nalaga obvezno elektronsko sprejemanje pisanj v zvezi z zemljiškoknjižnim postopkom, ne ureja pa podlage, da bi notarji, odvetniki in pravobranilci sami elektronsko vlagali zemljiškoknjižne predloge, kot zastopniki upravičenih predlagateljev (tretji odstavek 125.b  člena).

Novi 125.č člen predloga določa, da se spis v zemljiškoknjižnih zadevah vodi kot elektronski spis. Po predlagani ureditvi ima status izvirnika torej le elektronski sklep, ki ga podpiše pristojni zemljiškoknjižni sodniški pomočnik ali sodnik z varnim elektronskim podpisom. Sklepi v fizični obliki nimajo in ne morejo imeti takšne lastnosti. Predlog zakona tega dejstva ne upošteva oziroma prezre nekatere določbe veljavnega ZZK-1, katerih spremembe bi se morale zaradi takšnega različnega poslovanja sodišča prav tako predlagati, natančneje gre za določbe, ki urejajo vpis in razpolaganje z zaznambo vrstnega reda.

Pomanjkljive so tudi določbe 46. člena predloga zakona, ki določajo ravnaje z listinami, ki se priložijo zemljiškoknjižnemu predlogu, saj določa le postopanje sodišča ko gre za originale zasebnih listin, hkrati pa ne dopušča, da bi bili le ti vloženi tudi na kakršenkoli drug način. Nesistematičnost obravnavanega predloga zakona se kaže tudi na področju ureditve zbirke listin.

Glede na navedeno Vlada meni, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Vir: UKOM

Ključne besede:
zakon o zemljiški knjigi
zemljiška knjiga
zzk

Zadnji članki iz rubrike:

22.1.2021 15:44:45:
Omogočena oddaja podatkov o izplačanih dodatkih VIRIZV

7.1.2021 12:07:55:
Vlada potrdila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju

7.1.2021 12:01:21:
Vlada podpira prizadevanja za ureditev trga kriptoimetij

5.1.2021 15:06:11:
Obveznosti zavezancev, ki dajejo v promet manj kot 15.000 kg embalaže letno, ostajajo nespremenjene

30.12.2020 12:39:43:
Državni zbor sprejel #PKP7

Najnovejši članki:

22.1.2021 19:31:19:
Odprtje vrtcev in šol ter uveljavljanje odsotnosti z dela zaradi višje sile

21.1.2021 15:48:23:
Zaposlitveni oglas: Vodja računovodstva (m/ž), Ljubljana

20.1.2021 19:54:58:
Pravilen vpogled v podatke o delu plače za poslovno uspešnost - odmera dohodnine za leto 2020

20.1.2021 19:31:50:
Na voljo je aplikacija za predložitev letnih poročil za leto 2020

20.1.2021 19:28:36:
Obveznost odprtja plačilnega računa za poslovne subjekte

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT