V Uradnem listu Republike Slovenije št. 97/2010, z dne 3. 12. 2010, je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (novela ZDavP-2D), ki začne veljati 1. januarja 2011, razen 8. člena tega zakona, ki začne veljati 1. julija 2011.

V nadaljevanju navajamo bistvene spremembe oziroma dopolnitve, ki jih prinaša navedena novela zakona.

1. Nove omejitve na področju odpisa, delnega odpisa, odloga in obročnega plačevanja davka

1.1. Odpisa, delnega odpisa, odloga in obročnega plačevanja po novem ni več mogoče dovoliti fizičnim osebam, če gre za obveznosti iz naslova davčnega odtegljaja (peti odstavek 101. člena ZDavP-2). Ker gre za obveznosti fizičnih oseb, ki izvirajo iz poslovanja, in so jih fizične osebe praviloma prevzele na podlagi pravnega nasledstva, je bilo treba vzpostaviti omejitve, ki veljajo tudi za obveznosti poslovnih subjektov.

1.2. Z novim osmim odstavkom 101. člena ZDavP-2 so se določile posledice zamude s plačilom posameznega obroka, in sicer na način, da zaradi zamude s plačilom posameznega obroka, z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo še vsi naslednji obroki. Davčni zavezanec bo v odločbi opozorjen na posledice zamude. Enake posledice so določene tudi za zamujanje s plačilom obroka za poslovne subjekte (sedmi odstavek 102. člena ZDavP-2) in v posebnih primerih obročnega plačevanja davka (četrti odstavek 103. člena ZDavP-2).

Določitev sankcij za primere, ko davčni zavezanci ne poravnajo obrokov, je določena predvsem zaradi zagotavljanja plačilne discipline zavezancev za davek. V praksi namreč pogosto prihaja do situacij, da zavezanci zamujajo s plačilom posameznih obrokov ali odobrenih obrokov celo ne plačajo. Poleg tega je bilo potrebno predlagano ureditev določiti tudi z namenom, da se davčnemu organu zagotovi možnost poplačila davčne obveznosti. Davčni organ mora namreč v primerih dovolitve obročnega plačila spremljati stanje davčnega zavezanca, pri tem pa mora imeti na voljo možnost, da v primeru poslabšanja stanja, posledica česar je tudi zamuda s plačilom posameznih obrokov, poskuša uveljaviti svoje terjatve še pred začetkom morebitnih postopkov zaradi insolventnosti. Hkratna zapadlost vseh obrokov bo imela praktične prednosti tudi pri unovčenju zavarovanja, ki bo davčnemu organu zagotovljeno s strani zavezanca. Predčasna zapadlost vseh obrokov omogoča, da bo lahko davčni organ stvarno jamstvo za celotno terjatev unovčil prej, tj. ob zapadlosti.

1.3. Za primere odloga oziroma obročnega plačila davka zavezancu – poslovnemu subjektu, je novela v 104. členu ZDavP-2D spremenila obrestno mero za čas odloga oziroma obročnega plačevanja. Po predhodni ureditvi so se za čas odloga oziroma obročnega plačevanja davka zaračunale obresti po evropski medbančni obrestni meri (t. i. EURIBOR) za ročnost enega leta, v višini, ki je veljala na dan izdaje odločbe o odlogu oziroma obročnem plačilu, in sicer ne glede na status davčnega zavezanca.

Po novi ureditvi navedena obrestna mera ostane enaka, če gre za odobritev odloga oziroma obročnega plačila davčnemu zavezancu – fizični osebi po 101. členu ZDavP-2 ali 103. členu (prvi odstavek 104. člena). V primeru določitve odloga oziroma obročnega plačila po 102. ali prvem odstavku 103. člena, torej poslovnim subjektom (pravnim osebam, podjetnikom, zasebnikom itd.), pa se odložen ali obročno določeni znesek obrestuje po veljavni referenčni obrestni meri za izračun državne pomoči, ki jo objavi Evropska komisija, in sicer v višini, ki je veljala na dan izdaje odločbe o odlogu oziroma obročnem plačilu (drugi odstavek 104. člena). Drugačna obrestna mera za poslovne subjekte je bila določena zato, da ne bi prišli v situacijo, ko bi odlog oziroma obročno plačilo davka, obrestovano po obrestni meri, nižji od tržne, pomenil državno pomoč.

Izhodiščna referenčna obrestna mera za izračun državne pomoči se objavlja na spletni strani Evropske komisije: http://ec.europa.eu/competition/state_aid/legislation/reference_rates.html. Od 1. 1. 2011 znaša izhodiščna referenčna obrestna mera 1,49 %. K izhodiščni obrestni meri se doda pribitek v znesku 100 bazičnih točk, v kolikor se ne upošteva tabela na strani 8 iz Sporočila Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (OJ C 014 , 19/01/2008 str. 6 – 9; v nadaljevanju: Sporočilo). Od 1. 1. 2011 do naslednje spremembe izhodiščne referenčne obrestne mere se bo tako odložen ali obročno določeni znesek obrestoval po veljavni referenčni obrestni meri za izračun državne pomoči, ki znaša 2,49 %.

1.4. Pomembna novost novele je prepoved uporabe določb 101., 102. in 103. člena ZDavP-2 za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Po novi ureditvi torej v postopkih, ki se začnejo na zahtevo zavezanca za davek, ne bo dopustno odpisati, delno odpisati, odložiti ali dovoliti obročnega plačila obveznosti iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

1.5. S prehodno določbo je urejeno vprašanje, kateri predpis uporabiti za postopke, ki so bili začeti pred uveljavitvijo novele ZDavP-2D in še niso pravnomočno končani. Glede na to, da je nova ureditev odlogov in obročnih plačil strožja, je predvidena rešitev, po kateri se postopki odloga oziroma obročnega plačila davka po 101., 102. in 103. členu ZDavP-2, ki so bili začeti pred uveljavitvijo novele ZDavP-2D in do dneva uveljavitve novele še niso pravnomočno končani, končajo po prej veljavnem ZDavP-2. Zavezanci, ki so vlogo vložili pred uveljavitvijo novele ZDavP-2D in vloga še ni pravnomočno rešena, zato lahko dosežejo odlog ali obročno plačilo za davčni odtegljaj in prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Odložen ali obročno določen znesek davka pa se obrestuje samo z obrestno mero EURIBOR in ne tudi z referenčno obrestno mero za izračun državnih pomoči. Prav tako za zavezance, ki so vlogo vložili pred uveljavitvijo novele ZDavP-2D in vloga še ni pravnomočno rešena, ne veljajo posledice zamude s plačilom pri posameznega obroka.

2. Spremembe na področju davčne izvršbe

2.1. Na področju davčne izvršbe novela ZDavP-2D prinaša dve novosti. Prva je ta, bo od 1. julija 2011 dalje, za prisilno izterjavo davčnih obveznosti in drugih denarnih dajatev, ki jih izterjuje davčni organ, vedno krajevno pristojen davčni urad, pri katerem je zavezanec vpisan v davčni register, neodvisno od tega, kateri davčni urad je izdal odločbo o odmeri davka, ki se prisilno izterjuje.

2.2. Druga novost se nanaša na učinek ugovora, ki ga delodajalec oziroma izplačevalec, banka oziroma hranilnica ali dolžnikov dolžnik vloži zoper sklep o izvršbi. Ugovor zoper sklep o izvršbi po noveli ZDavP-2D ne zadrži izvršitve sklepa. To pomeni, da če subjekt, kateremu je s sklepom naloženo doloženo izvršitveno ravnanje, ne ravna po sklepu o izvršbi (torej če delodajalec oziroma izplačevalec dela denarnih prejemkov zavezanca, ki je naveden v sklepu, ne vplačuje na predpisane račune, če banka oziroma hranilnica ne zarubi dolžnikovih denarnih sredstev do višine davka, navedenega v sklepu, in jih ne prenese takoj na predpisane račune oziroma če dolžnikov dolžnik ne plača zarubljenega zneska terjatve na predpisane račune), se davek izterja od njega in to neodvisno od tega, ali je ta subjekt vložil zoper sklep o izvršbi ugovor ali ne.

Če davčni organ ugotovi, da subjekt, kateremu je s sklepom naloženo doloženo izvršitveno ravnanje, ni ravnal po sklepu, mu najprej z odločbo naloži v plačilo znesek, ki bi ga moral po sklepu o izvršbi nakazati na predpisane račune. Če tega zneska ne plača prostovoljno, se odločba prisilno izvrši. Strogost nesuspenzivosti ugovora zoper sklep pa je omiljena z možnostjo davčnega organa, da po uradni dolžnosti do odločitve o ugovoru zoper sklep o izvršbi odloži začetek davčne izvršbe zoper delodajalca oziroma izplačevalca, banko oziroma hranilnico ali dolžnikovega dolžnika, če oceni, da bi bilo ugovoru mogoče ugoditi.

2.3. Na področju davčne izvršbe je treba omeniti še spremenjen 147. člen novele ZDavP-2B (prehodne in končne določbe), ki je določal, da se začne določba četrtega odstavka 146. člena ZDavP-2 (»Predlagatelj izvršbe pošlje davčnemu organu predlog za izvršbo v elektronski obliki. Podatke, ki morajo biti vsebovani v predlogu, ter podrobnejši način izmenjave podatkov predpiše minister, pristojen za finance«) uporabljati najkasneje 1. januarja 2015. Novela ZDavP-2D rok skrajni rok za začetek uporabe četrtega odstavka 146. člena ZDavP-2 skrajšuje na 1. januar 2012. Razlog za skrajšanje prehodnega obdobja je v oceni, da je to obdobje predolgo. Carinska uprava RS – za izterjavo drugih denarnih nedavčnih obveznosti pristojen davčni organ – bo s 1. januarjem 2012 vsem predlagateljem omogočila dva elektronska ter brezplačna načina pošiljanja predlogov za izvršbo, in sicer pošiljanje predlogov elektronsko po pošti na elektronski naslov davčnega organa ter z vnosom predlogov za izvršbo neposredno v informacijski sistem davčnega organa. Ta način bo predlagateljem omogočal takojšnje in enostavno elektronsko poslovanje s pristojnim davčnim organom, saj predlagateljem ne bo treba izdelati posebnega programa oziroma posebno okolje za elektronsko pošiljanje predlogov za izvršbo. S čimprejšnjim elektronskim poslovanjem tudi na tem področju se bo omogočila učinkovitejša davčna izvršba denarnih nedavčnih obveznosti.

3. Spremembe na področju pobiranja dohodnine od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti

3.1. Novela spreminja postopek po katerem morajo člani kmečkega gospodinjstva davčnemu organu priglasiti način ugotavljanja davčne osnove od osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ter nato začeti oziroma prenehati ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Tako je z novim tretjim odstavkom 304. člena ZDavP-2 določeno, da se priglasitev in določitev nosilca dejavnosti opravi do 31. oktobra leta pred letom, v katerem želijo člani kmečkega gospodinjstva prostovoljno začeti ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov oziroma se mora opraviti najpozneje do 31. oktobra po letu, v katerem skupni dohodek članov kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti preseže znesek, ki ga bo določila novela ZDoh-2 v drugem odstavku 47. člena.

Z novim petim odstavkom 304. člena ZDavP-2 je določeno, da se mora davčna osnova začeti ugotavljati na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov za leto po letu, v katerem nastane obveznost priglasitve. Z novim sedmim odstavkom istega člena je določeno, da se določitev novega nosilca dejavnosti, ki se v skladu s 1. točko prvega odstavka 58. člena ZDoh-2 ne šteje za prenehanje opravljanja dejavnosti, priglasi pri davčnem organu na obrazcu, katerega vsebino določa Pravilnik o obrazcu za priglasitev ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov (Uradni list RS, št. 138/2006). Davčni organ izda odločbo o spremembi nosilca v 30 dneh od dneva prejema popolne priglasitve. Sprememba nosilca se prvič upošteva za davčno leto po letu, v katerem je bila sprememba nosilca priglašena. Z novim devetim odstavkom 304. člena ZDavP-2 je določeno, da morajo člani kmečkega gospodinjstva spremembo načina ugotavljanja davčne osnove priglasiti najpozneje do 31. oktobra leta pred letom v katerem želijo preiti na način ugotavljanja davčne osnove po poglavju III. 4. ZDoh-2 (Dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti). Z novim desetim odstavkom pa je določeno, da mora davčni organ na podlagi priglasitve in preveritve izpolnjevanja pogojev nosilcu izdati odločbo o prenehanju ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov za leto po letu priglasitve v 30 dneh od dneva priglasitve.

V prehodni določbi novele ZDavP-2D (25. člen) je določeno, da v kolikor bo skupni dohodek članov kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v letu 2011 presegel znesek, ki bo določen v noveli ZDoh-2, se mora priglasitev opraviti najpozneje do 31. oktobra 2012, saj se mora davčna osnova v teh primerih začeti ugotavljati na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov že za leto 2013.

Poleg tega je v prehodni določbi novele ZDavP-2D določeno, da se priglasitev in določitev nosilca dejavnosti v primeru, ko želijo člani kmečkega gospodinjstva prostovoljno začeti ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov z letom 2011, opravi najkasneje do 31. januarja 2011. V teh primerih mora davčni organ na podlagi priglasitve nosilca izdati odločbo o načinu ugotavljanja davčne osnove od osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v 15 dneh od dneva prejema popolne priglasitve. Na podlagi priglasitve nosilec kot zavezanec za dohodek iz kmetijske in dopolnilne dejavnosti kmečkega gospodinjstva začne ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov s 1. januarjem 2011.

3.2. Z novelo ZDavP-2D je določeno, da s 1. 1. 2011 akontacijo dohodnine od drugih dohodkov iz 70. člena ZDoh-2 izračuna in odtegne plačnik davka kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja hkrati z obračunom drugega dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.

Druge dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti z odločbo ugotovi izplačevalec (plačnik davka). Ker so zoper to odločbo možna vsa pravna sredstva, lahko na podlagi odločitev o le-teh pride do dodatnih izplačil in posledično do dodatnih davčnih obveznosti, kar vpliva na evidentiranje teh obveznosti pri izplačevalcu tudi za nazaj. Glede na to, da se ocenjuje, da bi dograditev programske opreme za nazaj (za vsako leto posebej), pomenilo nesorazmerno visoko finančno in organizacijsko breme in glede na to, da je takih primerov relativno malo, se je v prehodni določbi novele ZDavP-2D (26. člen) določilo, da za primere, ko se drugi dohodki izplačajo na podlagi odločitev v zvezi z vloženim pravnim sredstvom ali sproženim upravnimi sporom zoper odločitev o višini teh dohodkov, ob pogoju, da je bil upravni postopek začet pred 1. 1. 2010, plačnik davka akontacije za ta dohodek ne izračuna in ne plača. To pomeni, da plačniku davka za druge dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki so izplačani na podlagi vlog, vloženih pred 1. 1. 2010, ne bo treba izračunati in odtegniti akontacije davka, če bodo ti dohodki oziroma del teh dohodkov izplačanih po uveljavitvi tega zakona. Vendar pri tem se sama davčna obveznost plačila dohodnine za davčnega zavezanca ne spreminja.

3.3. V zvezi z načinom uveljavljanja oprostitev od katastrskega dohodka, ki so določene z zakonom, ki ureja dohodnino, je zavezancu z dodatnim odstavkom 314. člena ZDavP-2 po novem omogočeno, da vloži vlogo za priznanje oprostitve do poteka obdobja, ki ga Zakon o dohodnini določa za priznanje posamezne vrste oprostitev. Pri tem pa se obdobje priznavanja oprostitve prizna sorazmerno glede na leto, v katerem je zavezanec vlogo vložil.

3.4. Novela ZDavP-2 določa dodatno sestavino odločbe o odmeri akontacije dohodnine od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj. Tako bo davčni organ posameznega davčnega zavezanca seznanil s pripisanimi drugimi dohodki osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ter z obračunano in odtegnjeno oziroma odmerjeno akontacijo dohodnine od teh dohodkov. Pripadajoči delež teh dohodkov in izračun akontacije dohodnine od teh dohodkov bo določen v noveli ZDoh-2. Davčni organ bo tako zavezanca o tem obvestil ob izdaji odločbe o odmeri akontacije dohodnine od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj, saj je ta podatek, ki ga zavezanec sam težko določi, pomemben podatek za informativni izračun dohodnine.

V prehodni določbi novele ZDavP-2D (27. člen) je določeno, da davčni organ do 30. marca 2011 z odločbo ugotovi akontacijo dohodnine od katastrskega dohodka, pavšalne ocene dohodka na panj in drugega dohodka iz 70. člena ZDoh-2 na podlagi podatkov, ki so kot podatki, potrebni za izračun akontacije od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj, ter podatkov izplačevalcev drugih dohodkov o izplačanih dohodkih članom kmečkega gospodinjstva.

Z odločbo se tako odmeri akontacija dohodnine od katastrskega dohodka, pavšalne ocene dohodka na panj in drugega dohodka iz 70. člena ZDoh-2 za leto 2010, poračunata prvi in drugi obrok akontacije dohodnine od teh dohodkov za leto 2010 ter določita dva obroka akontacije dohodnine od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj za davčno leto 2011.

Kot prvi in drugi obrok akontacije dohodnine od katastrskega dohodka, pavšalne ocene dohodka na panj in drugega dohodka iz 70. člena ZDoh-2 se štejeta prvi in drugi obrok akontacije dohodnine od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj, kot sta bila zavezancu določena z odločbo o odmeri akontacije dohodnine od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj za leto 2009.

Za določitev prvega in drugega obroka akontacije dohodnine od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj za leto 2011 se upoštevata podatka o katastrskem dohodku in pavšalni oceni dohodka na panj brez povprečnih zneskov subvencij.

Tudi za nerezidente odločbo o akontaciji dohodnine od katastrskega dohodka, pavšalne ocene dohodka na panj in drugega dohodka iz 70. člena ZDoh-2 za leto 2010 izda davčni organ do 30. marca 2011.

4. Ostale spremembe na področju pobiranja dohodnine

4.1. V okviru pobiranja akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve je s spremembami in dopolnitvami 286. člena ZDavP-2 uvedena možnost uporabe znižane stopnje akontacije dohodnine od pokojninske rente, kot je odmerjena v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz naslova prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, in od primerljive pokojninske rente, ki je prejeta iz tujine. Člen določa, da mora davčni zavezanec o svoji odločitvi za uporabo znižane stopnje akontacije dohodnine od pokojninske rente obvestiti davčni organ in izplačevalca dohodka. Navedena znižana stopnja se lahko uporabi za pokojninsko rento, ki je izplačana po dnevu, ko je bilo davčnemu organu obvestilo predloženo. Na podlagi navedenega obvestila davčni organ zavezanca v davčnih evidencah ustrezno označi in mu o tem izda potrdilo. Izplačevalec pokojninske rente lahko uporabi znižano stopnjo akontacije dohodnine od pokojninske rente samo, če zavezanec predloži omenjeno potrdilo.

4.2. Na področju pobiranje akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, kadar se davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem normiranih stroškov, je z novima členoma 311.a in 311.b, ki sta dodana 311. členu, v ZDavP-2 določen način uveljavljanja dejanskih stroškov – nastopajočih izvajalcev ali športnikov – v primeru davčnega odtegljaja od dohodka iz dejavnosti. Z novelo ZDoh-2 bo zavezancu nerezidentu – nastopajočemu izvajalcu ali športniku, ki nima poslovne enote v Sloveniji, ker ne more uveljavljati dejanskih stroškov pri obračunu davka, omogočeno, da pri ugotavljanju davčne osnove namesto normiranih stroškov uveljavlja določene dejanske stroške.

Daje se možnost uveljavljanja tistih stroškov, ki jih je mogoče v celoti in neposredno pripisati posamezni aktivnosti (nastop, športna prireditev), dohodki katere se v Sloveniji obdavčijo z davčnim odtegljajem. Zavezanec dejanske stroške uveljavi pri davčnem organu v 30 dneh od izplačila dohodka ali v 30 dneh od zadnjega izplačila dohodka, če se dohodek za posamezno aktivnost izplačuje v več delih, in sicer na podlagi dokazil in s pisnim zahtevkom; tj. na predpisanem obrazcu Zahtevka za zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti zaradi uveljavljanja dejanskih stroškov nerezidenta – nastopajočega izvajalca ali športnika.

Davčni organ odloči o poračunu davčnega odtegljaja na podlagi uveljavljanja navedenih dejanskih stroškov v 15 dneh od dneva predložitve zahtevka.

5. Spremembe kazenskih določb

5.1. V ureditvi hujših davčnih prekrškov posameznikov je v 5. točki 395. člena ZDavP-2 popravljen sklic na materialno določbo za prekršek, ki ga stori davčni zavezanec, ki preneha z opravljanjem dejavnosti med davčnim letom, z nepredložitvijo davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti davčnemu organu v 60 dneh po zaključku obdobja iz tretjega odstavka 296. člena ZDavP-2. S spremembo je v primeru kršitve navedene materialne določbe zagotovljena možnost kaznovanja fizične osebe, ki je pravni naslednik prenehanega poslovnega subjekta.

5.2. Na področju davčnih prekrškov v zvezi z opravljanjem dejavnosti je s spremembo 6. točke prvega odstavka 397. člena ZDavP-2 na novo določen prekršek za plačnika davka, če davčnega odtegljaja ne izračuna in odtegne hkrati z obračunom obresti ali dividend v skladu s četrtim odstavkom 313. člena in četrtim odstavkom 325. člena ZDavP-2.

V spremenjeni 25. točki prvega odstavka 397. člena ZDavP-2 je na novo določen prekršek v zvezi z novo obveznostjo priglasitve načina ugotavljanja davčne osnove za osnovno kmetijsko in osnovno gospodarsko dejavnost (tretji odstavek 304. člena ZDavP-2). Zaradi spremembe v 304. členu ZDavP-2 je spremenjen tudi sklic na materialno določbo v zvezi s prekrškom nepriglasitve sprememb članov kmečkega gospodinjstva, uporabnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč ali panjev oziroma nepriglasitve le-teh v roku (šesti odstavek 304. člena ZDavP-2).

Z novelo ZDavP-2B je bila v 397. člen vnesena sprememba, po kateri se pravnim osebam izreče višina globe glede na njihovo velikost. Navedena delitev, ki je sicer povzeta po Zakonu o prekrških – ZP-1, onemogoča sankcioniranje tistih pravnih subjektov, ki jih ni mogoče opredeliti kot gospodarske družbe (npr. društva, zavodi, agencije…) ali ki jim ni mogoče določiti velikosti oziroma kategorije. Po spremembi, ki jo prinaša novela ZDavP-2D, je za prekrške po prvem odstavku 397. člena ZDavP-2 možno sankcionirati tudi navedene pravne subjekte ter tudi njihove odgovorne osebe. Vsebinsko enako spremembo je novela določila v 398. členu ZDavP-2 tudi za posebno hude davčne prekrške.