Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 16.9.2010 18:51:02

Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti

Vlada je na 94. seji, 26. avgusta 2010, sprejela besedilo predloga Zakona stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti.

Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti je potreben zaradi ustanovitve Javnega nepremičninskega sklada Republike Slovenije (javni sklad), kar terja ustrezne spremembe tudi na področju upravljanja z nepremičnim premoženjem države, ki ne bo preneseno na javni sklad in zaradi odprave nekaterih nejasnosti ter noveliranja sedanjih institutov ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih skupnosti, ki so se v praksi izvajanja veljavnih predpisov izkazale za nujne.

Bistvena novost predloga zakona je nova ureditev aktov ravnanja s stvarnim premoženjem države. Novi predlog določa, da je načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem sestavljen iz načrta pridobivanja nepremičnega premoženja, načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem ter načrta najema nepremičnega premoženja. Najem nepremičnega premoženja za potrebe delovanja državnih organov oziroma organov samoupravnih lokalnih skupnosti bo tako mogoč le v vnaprej določenem obsegu, ki ga upravljavec nujno potrebuje za svoje delovanje, ob pripravi proračuna za določeno časovno obdobje pa bodo znani obseg, približna lokacija, vrsta nepremičnine in sredstva, predvidena za najem. Po drugi strani bo načrt zajemal tudi obratne situacije, tj. tiste, v katerih Republika Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost nastopa v vlogi najemodajalke. Določbe, ki urejajo načrt najemanja nepremičnega premoženja, tako pomenijo velik korak k preglednejši porabi proračunskih sredstev in preglednosti sklepanja pravnih poslov v zvezi z najemi ter omogočajo srednje- in dolgoročno načrtovanje nepremičninske politike za potrebe delovanja državnih organov in organov samoupravnih lokalnih skupnosti. Da se omogoči hiter odziv upravljavcev na razmere na trgu, zakon predvideva tudi izjemne situacije, v katerih posameznega premoženja ni treba vključiti v načrt najema nepremičnega premoženja, temveč se lahko zaradi gospodarnega ravnanja pravni posel sklene ne glede na to, da premoženje ni uvrščeno v načrt. Navedena izjema velja tudi za pravne posle pridobivanja in pravne posle razpolaganja z nepremičnim premoženjem.

Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem (tako s premičnim kot tudi z nepremičnim in sicer ne glede na vrednost posamezne nepremičnine) se pošlje v sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije oziroma svetu samoupravne lokalne skupnosti skupaj s predlogom proračuna. Dokončno načrt ravnanja s stvarnim premoženjem po novem potrdi Državni zbor Republike Slovenije, ki mu je po veljavni ureditvi pridržano le dokončno sprejemanje letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem v posamični vrednosti nad 300.000 evrov. Razlog za tako ureditev je želja po jasnem prikazovanju vseh virov prihodkov in odhodkov, ki jih je mogoče pričakovati v obdobju, za katero je sprejet proračun, in so v načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem že precej natančno tudi številčno ovrednoteni.

Novost se uvaja tudi pri pripravi in sprejemanju letnih načrtov ravnanja s premičnim premoženjem države, in sicer se razveljavljajo posebnosti, ki so v zvezi s tem veljale za motorna vozila. Na podlagi predlagane spremembe se za vse premično premoženje uveljavi enoten sistem – upravljavci v letni načrt razpolaganja s premičnim premoženjem države oziroma samoupravne lokalne skupnosti in letni načrt pridobivanja premičnega premoženje za potrebe države oziroma samoupravne lokalne skupnosti uvrščajo le premično premoženje v posamični vrednosti nad 10.000 evrov.

Upravljavci stvarnega premoženja bodo morali na podlagi predložene novele poročati o realizaciji aktov ravnanja s stvarnim premoženjem. Poročilo o realizaciji je priloga zaključnega računa proračuna, s katerim se seznani Državni zbor Republike Slovenije ali svet samoupravne lokalne skupnosti.

Nepremično premoženje, ki ga upravljavci ne potrebujejo več za opravljanje svojih nalog, Vlada s sklepom prenese na nepremičninski sklad. Gre za obvezen prenos nepremičnega premoženja v lasti države na nepremičninski sklad v trenutku, ko se spremeni status, namembnost ali katera koli druga okoliščina, ki je vplivala na to, da je nepremičnina ob ustanovitvi nepremičninskega sklada ostala v upravljanju starega upravljavca. Skladno s tem predlog zakona vsebuje določbo o prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnega premoženja, ki bi moralo biti preneseno na nepremičninski sklad, kot sankcijo za kršitev pa določa ničnost pravnega posla. Nepremičnine, ki se jim spremeni status, namembnost ali se v zvezi z njimi spremeni kakšna druga okoliščina, v last nepremičninskega sklada prenese Vlada s sklepom. Navedena ureditev pa ne velja za tisto premoženje, za katero je v posebnem zakonu določen drugačen postopek razpolaganja z nepremičnim premoženjem oziroma poseben zakon drugače določa namensko uporabo sredstev (na primer Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture). Predlog zakona o Javnem nepremičninskem skladu Republike Slovenije določa možnost, da lahko ta od ustanovitelja – države – v upravljanje prejme nepremično premoženje v lasti ustanovitelja. V zvezi s tem je upravljavcu nepremičnega premoženja države na podlagi 27. člena predloga zakona dano pooblastilo, da lahko z nepremičninskim skladom sklene pogodbo, na podlagi katere prenese posamezne naloge upravljanja in druge naloge, povezane z nepremičninami države, na nepremičninski sklad.

Ob upoštevanju, da bo velika večina nepremičnin prešla v last nepremičninskega sklada, se predlaga novost tudi pri pristojnosti odločanja in sklepanju pravnih poslov. V skladu s predlogom novega zakona bo v pristojnosti Vlade Republike Slovenije le še odločanje o neodplačnih prenosih lastninske pravice na nepremičnem premoženju države, o vseh drugih pravnih poslih pa bo odločal in jih tudi sklepal predstojnik upravljavca sam ali oseba, ki jo bo predstojnik za to pooblastil.

Predlagani zakon uvaja tudi izjemo pri cenitvi nepremičnega premoženja države oziroma samoupravne lokalne skupnosti, in sicer tako, da v postopkih razpolaganja ukinja obveznost cenitve, če je izkustvena vrednost posamezne nepremičnine nižja od 5.000 EUR. Predlagana rešitev je skladna z načelom gospodarnosti ravnanja s stvarnim premoženjem države, saj so stroški, ki nastanejo s cenitvijo takega premoženja, nesorazmerno visoki glede na pričakovan izkupiček iz razpolaganja.

Predmetni zakon natančneje opredeljuje in dopolnjuje tudi institut brezplačne odsvojitve nepremičnin v lasti države ali samoupravne lokalne skupnosti.

Ker bo nepremičninski sklad v celoti skrbel za nakupe, gradnjo in izvedbo drugih postopkov pridobivanja nepremičnin z namenom zagotavljanja prostorskih potreb državnih organov, po drugi strani pa tudi za razpolaganje s poslovno nepotrebnim nepremičnim premoženjem, predlog zakona ukinja interni trg nepremičnega premoženja v lasti države, kot je bil ta organiziran po veljavnih predpisih. Po novem je organiziran v okviru poslovanja nepremičninskega sklada, kjer se bosta srečali po eni strani ponudba nepremičnin, ki jih dosedanji upravljavci ne potrebujejo več za opravljanje svojih nalog, po drugi strani pa bo nepremičninski sklad razpolagal z informacijami o povpraševanju po nepremičninah za namen delovanja državnih organov. Interni trg bo torej v modificirani obliki ohranjen še naprej.

Vir: UVI

Ključne besede:
stvarno premoženje
samoupravne lokalne skupnosti

Zadnji članki iz rubrike:

12.9.2019 14:47:29:
Novosti pri RTV-prispevku

12.9.2019 9:36:51:
Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z valutami v slovenskih predpisih

12.9.2019 9:31:02:
Vlada sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu

7.9.2019 17:52:56:
Pojasnila glede dodatka za delovno aktivnost (DDA)

7.9.2019 16:46:42:
Novost na področju varnosti potrošnikov pri plačevanju v okviru spletne trgovine: zahteva po dodatnem elementu preverjanja avtentičnosti uporabnika

Najnovejši članki:

16.9.2019 15:52:13:
Poročilo o gibanju plač za junij 2019

16.9.2019 15:36:11:
Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, julij 2019

16.9.2019 12:21:38:
Poročanje o elektronskih storitvah od 1. 1. 2019

13.9.2019 14:16:30:
DDV pri zaporednih dobavah po 1. 1. 2020

13.9.2019 11:11:14:
Izračun avtorskega honorarja nerezidentu

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT