Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 16.9.2010 18:48:56

Vlada o javnem nepremičninskem skladu Republike Slovenije

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada o javnem nepremičninskem skladu Republike Slovenije Racunovodja.com

Vlada je na 94. seji, 26. avgusta 2010, sprejela besedilo Predloga zakona o javnem nepremičninskem skladu Republike Slovenije.

Upravljanje s premoženjem v lasti Republike Slovenije je v tem trenutku izrazito decentralizirano, saj z njim upravlja okrog 500 upravljavcev, kar ima v praksi številne slabosti. S tem zakonom se bo večji del nepremičnega premoženja v lasti države centraliziral, in sicer tako, da bo z jim upravljal en sam upravljavec, to je Javni nepremičninski sklad Republike Slovenije (v nadaljevanju: javni sklad).

Glavni razlogi za ustanovitev javnega sklada so nujnost načrtnega in enotnega gospodarjenja z nepremičninami države, ki bodo prenesene bodisi v last bodisi v upravljanje javnega sklada, s čim manjšimi stroški in na podlagi metod, ki bodo omogočale najugodnejše rezultate za njegovo poslovanje. Potreba po hitrejšem in učinkovitejšem reševanju prostorske problematike državnih organov z usmerjanjem sredstev v prioritetne projekte, zagotovitev pravne in dejanske urejenost nepremičnin ter njihov vpis v uradne evidence ter v Centralno evidenco nepremičnin, razbremenitev vlade in drugih organov državne uprave ter nekaterih posrednih proračunskih uporabnikov ravnanja z nepremičninami, enoten in usklajen nastop s potencialom nepremičnin na trgu, postopno zniževanje stroškov upravljanja ter dobra praksa tistih evropskih držav, ki imajo uveljavljen način ravnanja z nepremičninami preko specializirane osebe, ki nastopa kot titular lastninske pravice.

Temeljne naloge javnega sklada bodo pridobivanje nepremičnin z namenom zagotavljanja poslovnih prostorov in drugih nepremičnin, potrebnih za delovanje Vlade RS, vladnih služb, ministrstev in njihovih organov v sestavi, upravnih enot, pravosodnih organov in nekaterih posrednih proračunskih uporabnikov, ki jih bo določila Vlada, razpolaganje z nepremičninami v njegovi lasti, upravljanje z nepremičninami v njegovi lasti ali upravljanju, vzpostavitev in vodenje evidence nepremičnin v lasti javnega sklada, v lasti države in nepremičnin v lasti drugih oseb javnega prava, katerih ustanoviteljica je država, sklepanje pravnih poslov, s katerimi bo najemal nepremičnine, za potrebe opravljanja nalog že navedenih organov, skrb za pravno in dejansko urejenost nepremičnin, redno in investicijsko vzdrževanje nepremičnin v lasti ali upravljanju sklada, oblikovanje predlogov novih prostorskih rešitev in prostorskih standardov za potrebe različnih uporabnikov, ne nazadnje pa bo sklad pripravljal tudi predloge vseh dokumentov, ki predstavljajo poslovno politiko javnega sklada.

Javni sklad bo imel upravo, nadzorni svet in strokovni svet. Nadzorni svet bo sestavljen iz petih članov, ki jih bo imenovala in razreševala Vlada (na predlog KAS). Uprava javnega sklada bo sestavljena iz treh članov, ki bodo imenovani na podlagi javnega natečaja za dobo štirih let z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja. Javni sklad bo zastopal predsednik uprave oziroma po njegovem pooblastilu drug član uprave.

Temeljni akti poslovanja javnega sklada bodo srednjeročni poslovni načrt, letni poslovni načrt, letni finančni načrt ter letno poročilo. Letni poslovni načrt bo vseboval načrt pridobivanja nepremičnega premoženja, načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem, načrt najemov nepremičnega premoženja ter načrt nepremičnin, ki bodo dane v uporabo. Letni poslovni načrt, letni finančni načrt in letno poročilo bo uprava po prejetem soglasju nadzornega sveta posredovala ustanovitelju – Vladi RS – ki bo navedene dokumente v končno potrditev posredovala Državnemu zboru Republike Slovenije v postopku sprejemanja državnega proračuna.

Javni sklad bo z vpisom v sodni register postal lastnik nepremičnega premoženja, ki bo na dan ustanovitve javnega sklada kot last Republike Slovenije oziroma njenih pravnih prednikov vpisano v zemljiško knjigo, in sicer:

  • nepremičnin, ki jih za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti ali v povezavi z njimi potrebujejo vlada, vladne službe, ministrstva in organi v njihovi sestavi, upravne enote, pravosodni organi in posredni proračunski uporabniki, ki jih določi vlada;
  • nepremičnin na območju mejnih prehodov;
  • nepremičnin, ki so kot zapuščina brez dedičev postale last Republike Slovenije;
  • stanovanj iz pristojnosti Stanovanjske komisije Vlade Republike Slovenije, ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, in ministrstva, pristojnega za obrambo, in počitniških enot,
  • razen zakonsko taksativno naštetih nepremičnin, ki zaradi svojih posebnosti ne morejo biti prenesene na javni sklad.

Poleg navedenih nepremičnin bo ustanovitelj za potrebe ustanovitve in vpisa v sodni register v last javnega sklada prenesel tudi namensko premoženje v vrednosti med 30.000.000 in 50.000.000 evrov.

S prevzemom nepremičnega premoženja bo izveden tudi prevzem vseh zaposlenih javnih uslužbencev na javni sklad, ki so opravljali naloge na področju ravnanja s prevzetim nepremičnim premoženje ter ustrezen delež zaposlenih javnih uslužbencev, ki so opravljali naloge na področju kadrovskega, finančnega, administrativnega in drugega strokovno tehničnega poslovanja.

Vir: UVI

Ključne besede:
javni nepremičninski sklad
nepremičninski sklad
javni sklad
nepremičninsko premoženje

Zadnji članki iz rubrike:

21.9.2020 15:07:36:
Slovenija podpira uvedbo posebne identifikacijske številke za davek na dodano vrednost na Severnem Irskem

18.9.2020 18:21:47:
Predlog ukrepov za debirokratizacijo na davčnem, gospodarskem in okoljskem področju

21.9.2020 15:54:04:
Novi ukrepi za upočasnitev in zaustavitev širjenja korona virusa ter omilitev negativnih posledic

17.9.2020 16:39:12:
Predlagane spremembe Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih

6.8.2020 15:34:15:
Delo na domu, izolacija, karantena, bolniška, subvencioniranje čakanja na delo, odlog davčnih obveznosti

Najnovejši članki:

21.9.2020 16:46:17:
Prevoz na delo - negospodarstvo

21.9.2020 16:27:25:
Obdavčevanje dohodkov iz zaposlitve po mednarodnih pogodbah

21.9.2020 15:11:33:
Poročilo o rasti cen življenjskih potrebščin na območju Slovenije za avgust 2020

17.9.2020 16:06:59:
Pretvornik za pretvorbo eRačunov med standardom eSLOG 1.6 in 2.0

16.9.2020 16:48:33:
Predlog Pravilnika o davčnem obračunu akontacije dohodnine in dohodnine iz dohodka iz dejavnosti

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT