Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 22.6.2010 16:54:34

Novosti na podlagi novele ZDavP-2C

Rubrika: Davkiprint Natisni

Pojasnilo DURS, št. 007-97/2010, 14. 6. 2010

V Uradnem listu Republike Slovenije, št. 43/10 z dne 31. 5. 2010 je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2C, ki uvaja spremembe na področju razkrivanja davčne tajnosti, zneska, do katerega se davek ne odmeri, ter glede plačevanja dohodnine od dohodkov iz kapitala. Novela je začela veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu, to je 1. junija 2010, razen določbe o avtomatskem razkritju davčne tajnosti upravičencu, ki se začne uporabljati 1. januarja 2011.

 

Razkritje podatkov, ki so davčna tajnost, upravljavcu sklada obveznega dodatnega zavarovanja

ZDavP-2 v 23. členu določa, da sme davčni organ upravnim in drugim državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcem javnih pooblastil razkriti podatke o posameznem davčnem zavezancu za izvajanje njihovih z zakonom predpisanih pristojnosti. Praviloma se podatki razkrivajo na podlagi obrazloženega pisnega zahtevka, izjemoma tudi avtomatsko (četrti odstavek 23. člena). Z novim petim odstavkom 23. člena se med upravičence za avtomatsko razkritje podatkov, šteje tudi upravljavca sklada obveznega dodatnega zavarovanja (Kapitalski sklad). Določba torej omogoča da bo Kapitalski sklad za potrebe vodenja evidence zavezancev in evidence zavezancev za plačilo prispevkov, od davčnega organa podatke pridobil avtomatsko, če bo tako določeno z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ta določba se začne uporabljati 1. januarja 2011.

 

Znesek, do katerega se davek ne odmeri

V primeru, kadar izplačevalec izplačuje dohodke, ki se vštevajo v letno davčno osnovo (razen če gre za dohodke iz delovnega razmerja, dosežene pri delodajalcu, pri katerem davčni zavezanec dosega pretežni del dohodka iz delovnega razmerja (glavni delodajalec) in dohodke, dosežene z opravljanjem dejavnosti), in se davek plačuje z davčnim odtegljajem, po določbi 282. člena zakona odtegljaja ni potrebno opraviti, če izračunan znesek akontacije ne presega 20 evrov.

Drug način plačevanja akontacije dohodnine je na podlagi napovedi zavezanca in odločbe izdane s strani davčnega organa. V takem primeru je bilo glede neobračuna akontacije dohodnine doslej potrebno upoštevati 50. člen tega zakona, po katerem se davek ne odmeri, če davek ne bi presegel 10 evrov. Z novim 284.b členom je odpravljena neenakost v ureditvi med zneskom obračunavanja akontacije dohodnine na podlagi davčnega odtegljaja in na podlagi odločbe davčnega organa na podlagi davčne napovedi.

 

Plačevanje dohodnine od dohodkov iz kapitala

S spremembo 33. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 43/10) je bilo potrebo spremeniti tudi osmi odstavek 325. člena Zakona o davčnem postopku, in sicer glede vrst vrednostnih papirjev, od katerih rezidenti prejemajo obresti in so dosežene obresti dolžni napovedati sami. Z novim osmim odstavkom je tako določeno, da davčni organ ugotovi dohodnino na podlagi napovedi zavezanca rezidenta in sicer poleg obresti, ki jih doseže od vrednostnih papirjev, katerih izdajateljica je Republika Slovenija in so izdani na podlagi zakona, ki ureja javne finance tudi od obresti na dolžniške vrednostne papirje, ki jih izda gospodarska družba, ki je ustanovljena v skladu s predpisi v Sloveniji, če: ne vsebujejo opcije zamenjave za lastniški vrednostni papir (oziroma ne vsebujejo opcije imetnikov, z uresničitvijo katere dosežejo zamenjavo za lastniški vrednostni papir, če je izdajatelj dolžniškega vrednostnega papirja banka) in so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ali se z njimi trguje v večstranskem sistemu trgovanja v državi članici EU ali državi članici Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, razen v primeru dolžniških vrednostnih papirjev, ki so izdani za plačilo odškodnin v skladu z zakonom, ki ureja denacionalizacijo. Ustrezno tej spremembi, je dopolnjen tudi 337. člen Zakona o davčnem postopku, ki ureja avtomatično dajanje podatkov.

Ključne besede:
zdavp
zdavp-2
zdavp-2c
zakon o davčnem postopku

Zadnji članki iz rubrike:

5.9.2023 16:33:47:
Novosti zakonov o odpravi posledic poplav ter zemeljskih plazov na davčnem področju

5.9.2023 16:25:18:
Izteka se rok za odlog plačila davčnih obveznosti zaradi poplav

11.9.2023 16:36:03:
Predizpolnjena vrsta obračuna na obračunih DOD-DDPO in DDD-DDD

14.8.2023 15:59:27:
Odlog plačila oziroma podaljšanje roka za plačilo obveznosti zaradi poplav

10.8.2023 13:24:16:
Prizadeti v poplavah lahko upravičeni tudi do izredne denarne socialne pomoči

Najnovejši članki:

26.9.2023 12:53:47:
Nadzor nad vračanjem ukrepa za gospodarstvo za odpravo posledic dviga cen energentov

26.9.2023 11:32:31:
Prispevek ob tednu požarne varnosti

25.9.2023 16:13:36:
Informacija o nadomestilu plač prostovoljcem za pomoč pri odpravljanju posledic poplav v avgustu

25.9.2023 14:49:18:
Sprejeta novela insolvenčnega zakona

25.9.2023 11:50:06:
Izjava za izplačilo pomoči samozaposlenim zaradi poplav in plazov v avgustu 2023 je na voljo