Vlada je na 83. redni seji, 20. maja 2010, sprejela sklep, da potrjuje predlog odgovora na drugi dodatni Uradni opomin Evropske komisije, kršitev št. 2006/4624, glede kršitve 49. in 56. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (prej 43. in 49. člena Pogodbe ES), tretjega odstavka 8. člena Prve direktive o neživljenjskem zavarovanju ter 29. in 39. člena Tretje direktive o neživljenjskem zavarovanju. Za podpis in posredovanje odgovora Evropski komisiji preko Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri Evropski uniji, najpozneje do 22. 5. 2010 je pooblastila Dorijana Marušiča, ministra za zdravje.

Komisija je leta 2006 sprožila predsodni postopek, v katerem je Sloveniji očitala, da je ureditev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v nasprotju z zakonodajo Evropske unije (kršitev prostega pretoka storitev in ustanavljanja ter kršitve direktiv o zavarovalniški dejavnosti). Komisija je v letih med 2006 in 2010 na Republiko Slovenijo naslovila več uradnih opominov, iz katerih izhaja, da dopolnilna zdravstvena zavarovanja, kot element sistema socialne varnosti, niso izvzeta iz področja uporabe prava Evropske unije, saj se ta zavarovanja izvajajo kot zavarovalniška dejavnost. To stališče Komisije temelji na sodni praksi Sodišča Evropske unije (v nadaljevanju: Sodišče), ki socialno naravo zavarovanj presoja glede na tri kriterije: obvezna vključitev v zavarovanje, ali se zavarovanja izvajajo s ciljem pridobivanja dobička in ali zavarovalnica sama nosi tveganja.

Komisija je ovrgla argumente Republike Slovenije, da dopolnilno zdravstveno zavarovanje sodi med izjemo (54. člen Direktive 92/49/ES), ki jo zakonodaja Evropske unije dopušča za delna ali v celoti nadomestna (t.i. alternativna) zavarovanja sistemu obveznega socialnega zavarovanja. Glede na razlago Komisije, dopolnilno zdravstveno zavarovanje kot ga imamo v R Sloveniji, ne pomeni delno ali popolno alternativo kritju zdravstvenih tveganj, ki jih zagotavlja sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja kot del sistema socialne varnosti, pač pa ta sistem dopolnjuje. Komisija sicer priznava, da imajo taka zavarovanja lahko tudi socialni element, vendar pa zaradi tega niso izvzeta iz zakonodaje Evropske unije. Glede na to, da dopolnilno zdravstveno zavarovanje v Republiki Sloveniji ni izvzeto iz področja uporabe zakonodaje Evropske unije (direktive o zavarovalniški dejavnosti), Komisija očita Sloveniji, da krši pravni red Evropske unije z naslednjimi določbami Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju: ZZVZZ):

1. obveznost zavarovalnic, da polovico dobička iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja namenijo za izvajanje in razvoj tega zavarovanja; 2. obveznost predhodne odobritve aktuarja za vsako povišanje cen; 3. dolžnost tujih zavarovalnic, ki želijo izvajati to zavarovanje v R Sloveniji, da imenujejo v R Sloveniji zastopnika pred ministrstvom za zdravje; 4. dolžnost obveščanja o novih ali spremenjenih zavarovalnih pogojih dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja; 5. obveznost pridobitve soglasja ministrstva za zdravje k splošnim pogojem poslovanja za izvajanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja; 6. obveznost sklepanja pogodbe z vsako zainteresirano osebo in prepoved njene prekinitve, razen če premija ni plačana; 7. obveznost zaračunavanja enake premije, ne glede na profil tveganja zavarovanca; 8. obveznost zavarovalnice, ki izvaja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, da sodeluje v izravnalni shemi, s katero se med izvajalci izravnajo razlike v stroških zdravstvenih storitev.

Slovenija je v dosedanjih odgovorih Komisijo obvestila o tem, da se pripravlja sprememba zakonodaje glede dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, s katero bodo določbe iz 1. do 6. točke prejšnjega odstavka usklajene z zakonodajo Evropske unije. Zato je Komisija v zadnjem uradnem opominu z dne 22. marca 2010 pozvala Slovenijo, da predloži konkretne predloge napovedanih sprememb zakonodaje in poda časovni okvir za njihovo sprejetje.

Odgovor se glasi:
Ob upoštevanju sodne prakse Sodišča sistem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja sodi v področje uporabe zakonodaje Evropske unije, ki ureja zavarovalniško dejavnost. Vendar je Sodišče v preteklih sodbah pojasnilo, da ukrepi držav članic, ki so namenjeni ohranitvi uravnoteženih zdravstvenih in bolnišničnih storitev, dostopnih vsem, čeprav so v bistvu povezani z načinom financiranja sistema socialne varnosti, lahko sodijo med odstopanja na podlagi javnega zdravja, če prispevajo k doseganju visoke ravni zdravstvenega varstva. Slovenija torej lahko uveljavlja odstopanje od zakonodaje Evropske unije zaradi zaščite javnega interesa. Ob uveljavljanju odstopanj od zakonodaje Evropske unije pa je dolžnost države članice, da utemelji potrebo in sorazmernost ukrepa. Natančneje, država članica mora dokazati, da je ukrep primeren glede na zastavljen cilj in da v danih okoliščinah ni mogoče sprejeti drugega ukrepa, ki bi manj omejil prosti pretok na trgu Evropske unije. S predlaganim odgovorom je R Slovenija Komisiji s pravnimi obrazložitvami in ekonomskimi analizami utemeljila, da je dopolnilno zdravstveno zavarovanje ukrep, namenjen zaščiti javnega interesa na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja.

Vir: UVI