V lanskem letu je bil s sprejetjem novega izvedbenega akta, to je Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti, zaključen večletni proces prenove na področju usklajevanja sistemov socialne varnosti s ciljem izboljšati in poenostaviti dosedanjo ureditev. Sistemi socialne varnosti so med državami članicami EU tako različni, da bi bilo zelo težko doseči soglasje o harmonizaciji predpisov, zato so se države odločile za usklajevanje teh sistemov preko neposrednega izvajanja uredb, ki postavljajo za to določena pravila.

S sprejetjem te izvedbene uredbe so tako izpolnjeni pogoji za izvajanje osnovne uredbe 883/2004, obe pa se pričneta uporabljati s 1. majem 2010, s tem pa se bosta nadomestili do sedaj aktualni uredbi, to je osnovna uredba 1408/71 in njena izvedbena uredba 574/72. Ti se še naprej uporabljata za državljane tretjih držav, saj se bosta novi uredbi zanje lahko uporabljali šele, ko se bodo države članice odločile, da ustrezno razširijo njihovo področje uporabe. Določbe teh dveh uredb se prav tako še naprej uporabljajo za Norveško, Islandijo, Lihtenštajn in Švico, saj s temi državami še niso sklenjeni sporazumi glede uporabe uredbe 883/2004 za pretok delovne sile v EGS in Švico.

Nova uredba 883/2004 enako kot sedanja (uredba 1408/71) ne ustvarja novih pravic za socialno varnost, ampak zagotavlja, da se pravice do zdravstvenega zavarovanja, pokojnine, brezposelnosti in družinskih dajatev ohranijo tudi, ko se osebe svobodno gibljejo po Evropi, vendar pa uvaja vrsto sprememb o tem, kako se v EU določa socialna varnost mobilnih oseb. Nanaša se na vse državljane, za katere velja zakonodaja posamezne države članice o socialni varnosti, ne le na delavce. Pri napotitvah na delo v drugo državo članico gre za povečanje dobe napotitve iz 12 na 24 mesecev. Za osebe, ki za istega delodajalca istočasno delajo v državi, v kateri imajo stalno prebivališče, in še vsaj v eni drugi državi članici, se zahteva, da morajo v domači državi opravljati precejšen del dejavnosti (oz. da je tam središče interesa), da so lahko vključeni v sistem socialne varnosti te države.

Ključni namen novih uredb je vzpostavitev načinov in postopkov za izboljšanje storitev za uporabnike. Vzpostavljena bo nova informacijska mreža, imenovana elektronska izmenjava informacij socialne varnosti (EESSI). Institucijam, ki so v Sloveniji pristojne za izvajanje posameznih področji socialnega zavarovanja, bo omogočila elektronsko izmenjavanje podatkov z institucijami iz posameznih držav. Poudarjeno je njihovo medsebojno sodelovanje. Papirnih obrazcev sčasoma ne bo več, postopki za državljane bodo poenoteni.

Osebi, ki je vključena v nacionalni sistem zavarovanja, omenjene uredbe zagotavljajo, da zaradi tega, ker je izkoristila svojo pravico do prostega pretoka, ne bi bila oškodovana oziroma postavljena v slabši položaj kot osebe, ki te pravice niso izkoristile.

Poleg pravic iz zdravstvenega zavarovanja (ki so v pristojnosti Ministrstva za zdravje) navedeni uredbi urejata naslednja področja socialnega zavarovanja:

1. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Za migrante, za katere veljajo koordinacijska pravila, je še posebej pomembno, da zaradi dela ali bivanja niso prikrajšani pri priznavanju zlasti dolgoročnih dajatev ali pri njihovi odmeri. Določeno je načelo, da se dajatev izračuna po nacionalni zakonodaji ali pa se izračuna teoretičen znesek na podlagi seštevka vseh dob in nato izračuna sorazmerni del dajatve, določeno pa je tudi enako obravnavanje dajatev, dohodka, dejstev ali dogodkov.

Na področju priznavanja in izračuna pokojninskih dajatev v novi uredbi ni bistvenih sprememb, z izjemo natančne opredelitve obdobij, krajših od enega leta, ki se upoštevajo. Po novi definiciji se upošteva vse dobe zavarovanja, zaposlitve, samozaposlitve in prebivanja, ki bi lahko vplivale na priznanje pravice oziroma višino dajatve.

2. Zavarovanje za primer brezposelnosti

Določbe uredbe, ki se nanašajo na brezposelnost, kot temeljno pravilo določajo seštevanje dob v primeru, ko je pravica do dajatve odvisna od dopolnjenih zavarovalnih dob. Seštevanje obdobij ostaja tudi v novi uredbi, prav tako možnost iskanja zaposlitve v drugi državi ob ohranitvi pravice do denarnega nadomestila. V novi ureditvi je izvoz dajatve za primer brezposelnosti možno iz prvotnih 3 mesecev podaljšati še za dodatne 3 mesece.

Sprememba na tem področju se nanaša tudi na porazdelitve finančnega bremena. Sredstva za izplačilo dajatev za primer brezposelnosti bo po novem državi prebivanja povrnila pristojna država, in sicer za 3 mesece oziroma z možnostjo podaljšanja za skupaj 5 mesecev. Po trenutno veljavni ureditvi je finančno breme nadomestila za brezposelnost padlo na državo prebivanja, tudi če je oseba pred tem delala v drugi državi in ni bila njen zavarovanec. 

3. Družinske dajatve

Ureditev na področju družinskih dajatev se ni bistveno spremenila. Za družinske dajatve velja splošno pravilo, da je primarno nosilec obveznosti država zaposlitve enega od staršev. Ker se družinska dajatev izplačuje zaradi otroka, sta lahko hkrati upravičena oba starša, če delata ali živita v različnih državah članicah. Tudi v novi ureditvi ostaja država zaposlitve primarna, torej država aktivnosti. Nadalje pa so prioritetna pravila v novi uredbi natančneje razdelana.

Vir: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve