Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 19.4.2010 19:05:08

Mnenje k zahtevi Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani za oceno ustavnosti prvega odstavka 228. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Mnenje k zahtevi Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani za oceno ustavnosti prvega odstavka 228. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Racunovodja.com

Vlada je na 76. seji, 8. aprila 2010, sprejela mnenje k zahtevi Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 228. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in ga poslala Državnemu zboru RS.

Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je podalo pobudo za oceno ustavnosti prvega odstavka 228. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v zvezi z uporabo te zakonske določbe na način, da se v odpisu plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje upoštevajo prispevki, ki jih iz bruto plače plačuje zavarovanec preko zavezanca. Na ta način se delodajalcu ne odpišejo le neplačani prispevki, za katere je sam zavezanec, temveč tudi tisti, za plačilo katerih je zavezanec delavec in se odvedejo od njegove bruto plače, zavezanec pa ima le zakonsko pooblastilo, da prispevke zanj vplača v pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Vlada v odgovoru na pobudo poroča o aktivnostih nadzora nad plačevanjem prispevkov, o postopkih odloga in odpisa prispevkov ter o tem, kakšne posledice ima odpis prispevkov za zavarovanca v postopku upokojitve.

Pravica do pokojnine se uresničuje z ustavno pravico do socialne varnosti iz prvega odstavka 50. člena Ustave na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. S tem zakonom se ureja temeljni sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, vsebina pravice do pokojnine ter način uresničevanja te pravice.

Vlada ugotavlja, da je sistem socialnega zavarovanja in njegovo financiranje eden najpomembnejših sistemov v državi. Stabilnost sistema je pogojena tudi s stabilnostjo plačevanja prispevkov, saj le na tej podlagi lahko zagotovi primerno socialno varnost zavarovancem. Stabilnost sistema financiranja je tudi odraz zavesti, da se prispevki plačujejo za zagotavljanje pravic iz socialnega zavarovanja kot bistvenega temelja socialne države, kar potrjuje tudi visok obseg plačanih prispevkov. Vlada meni, da k doseženemu obsegu financiranja pravic pripomorejo tudi posebni ukrepi, ki dovoljujejo odpis, delni odpis, odlog in obročno odplačevanje, s katerimi je omogočeno delodajalcem, da obdržijo svojo poslovno aktivnost, s tem pa tudi delovna mesta za delavce. Vlada ponovno poudarja, da je ureditev, ki omogoča odpis »neplačanih« prispevkov le za fizične osebe, za pravne osebe pa le odlog plačila prispevkov, primerna.

Načelo vzajemnosti in solidarnosti, ki je vgrajeno v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, omogoča upoštevanje obdobij zavarovanja iz naslova delovnega razmerja v pokojninsko dobo ne glede na plačilo prispevkov. S tem se zagotavlja določena stopnja socialne varnosti zavarovancem, ki upoštevaje veljavni sistem plačevanja prispevkov niso zadolženi za izvedbo plačila prispevkov in na plačevanje prispevkov za svoje zavarovanje nimajo neposrednega vpliva. V zvezi z navedbami pobudnika, da je prvi odstavek 228. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v nasprotju z 2., 14., 33., 50. in 87. členom Ustave RS, Vlada RS na podlagi zgornjih ugotovitev meni, da pobuda ni utemeljena.

Kljub temu pa bi na tem mestu želeli opozoriti na bodoče urejanje teh vprašanj z vidika predvidene modernizacije pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v postopku katere je predvideno podaljšanje obdobja za obračun pokojnine na 35 let. V tem primeru bi se vpliv neplačila prispevkov na individualne pravice posameznega delavca ob upokojitvi zelo povečal, saj bi postala pokojnina dejanski odraz plačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V primeru takšnega podaljšanja obračunskega obdobja za odmero pokojnine ob skorajšnji modernizaciji pokojninskega in invalidskega zavarovanja, bo zato potrebno ustrezno prilagoditi tudi predpise na vseh tistih področjih, ki imajo vpliv na kasnejše odmerjanje pokojnine, pri čemer je primerna ureditev plačevanja (oziroma pobiranja) prispevkov ključnega pomena.

Zaradi narave prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z vidika bremenitve (prispevki zavarovancev iz plač, prispevki delodajalcev od plač) bo v prihodnje potrebno proučiti tudi utemeljenost odloga dela prispevkov, ki bremenijo neposredno delavca.

Vir: UVI

Ključne besede:
zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
invalidsko zavarovanje
pokojninsko zavarovanje
zavarovanje
prispevki
zpiz

Zadnji članki iz rubrike:

3.4.2020 10:37:09:
Delo na domu, izolacija, karantena, bolniška, subvencioniranje čakanja na delo, odlog davčnih obveznosti

12.3.2020 16:35:41:
V Sloveniji bo razglašena epidemija, vrtci in šole se začasno zaprejo

25.3.2020 16:28:51:
Ukrepi zaradi vpliva koronavirusa na gospodarstvo

12.3.2020 16:21:17:
Vlada sprejela sklep o prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerze

25.3.2020 16:30:28:
Z interventnim ukrepom za ohranitev delovnih mest

Najnovejši članki:

4.4.2020 18:55:19:
Samozaposleni: mesečni temeljni dohodek, davki, prispevki

4.4.2020 18:49:45:
Plačilni promet 10. aprila in 13. aprila 2020

3.4.2020 18:22:34:
Prevzem hrane pred gostinskimi obrati trenutno ni dovoljen

3.4.2020 18:16:46:
Ukrepi ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za ublažitev in zajezitev posledic pandemije

3.4.2020 17:22:41:
Finančna uprava RS izdala prvi sveženj informativnih izračunov dohodnine za leto 2019

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT