Vlada je na 76. seji, 8. aprila 2010, sprejela mnenje k zahtevi Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 228. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in ga poslala Državnemu zboru RS.

Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je podalo pobudo za oceno ustavnosti prvega odstavka 228. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v zvezi z uporabo te zakonske določbe na način, da se v odpisu plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje upoštevajo prispevki, ki jih iz bruto plače plačuje zavarovanec preko zavezanca. Na ta način se delodajalcu ne odpišejo le neplačani prispevki, za katere je sam zavezanec, temveč tudi tisti, za plačilo katerih je zavezanec delavec in se odvedejo od njegove bruto plače, zavezanec pa ima le zakonsko pooblastilo, da prispevke zanj vplača v pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Vlada v odgovoru na pobudo poroča o aktivnostih nadzora nad plačevanjem prispevkov, o postopkih odloga in odpisa prispevkov ter o tem, kakšne posledice ima odpis prispevkov za zavarovanca v postopku upokojitve.

Pravica do pokojnine se uresničuje z ustavno pravico do socialne varnosti iz prvega odstavka 50. člena Ustave na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. S tem zakonom se ureja temeljni sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, vsebina pravice do pokojnine ter način uresničevanja te pravice.

Vlada ugotavlja, da je sistem socialnega zavarovanja in njegovo financiranje eden najpomembnejših sistemov v državi. Stabilnost sistema je pogojena tudi s stabilnostjo plačevanja prispevkov, saj le na tej podlagi lahko zagotovi primerno socialno varnost zavarovancem. Stabilnost sistema financiranja je tudi odraz zavesti, da se prispevki plačujejo za zagotavljanje pravic iz socialnega zavarovanja kot bistvenega temelja socialne države, kar potrjuje tudi visok obseg plačanih prispevkov. Vlada meni, da k doseženemu obsegu financiranja pravic pripomorejo tudi posebni ukrepi, ki dovoljujejo odpis, delni odpis, odlog in obročno odplačevanje, s katerimi je omogočeno delodajalcem, da obdržijo svojo poslovno aktivnost, s tem pa tudi delovna mesta za delavce. Vlada ponovno poudarja, da je ureditev, ki omogoča odpis »neplačanih« prispevkov le za fizične osebe, za pravne osebe pa le odlog plačila prispevkov, primerna.

Načelo vzajemnosti in solidarnosti, ki je vgrajeno v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, omogoča upoštevanje obdobij zavarovanja iz naslova delovnega razmerja v pokojninsko dobo ne glede na plačilo prispevkov. S tem se zagotavlja določena stopnja socialne varnosti zavarovancem, ki upoštevaje veljavni sistem plačevanja prispevkov niso zadolženi za izvedbo plačila prispevkov in na plačevanje prispevkov za svoje zavarovanje nimajo neposrednega vpliva. V zvezi z navedbami pobudnika, da je prvi odstavek 228. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v nasprotju z 2., 14., 33., 50. in 87. členom Ustave RS, Vlada RS na podlagi zgornjih ugotovitev meni, da pobuda ni utemeljena.

Kljub temu pa bi na tem mestu želeli opozoriti na bodoče urejanje teh vprašanj z vidika predvidene modernizacije pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v postopku katere je predvideno podaljšanje obdobja za obračun pokojnine na 35 let. V tem primeru bi se vpliv neplačila prispevkov na individualne pravice posameznega delavca ob upokojitvi zelo povečal, saj bi postala pokojnina dejanski odraz plačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V primeru takšnega podaljšanja obračunskega obdobja za odmero pokojnine ob skorajšnji modernizaciji pokojninskega in invalidskega zavarovanja, bo zato potrebno ustrezno prilagoditi tudi predpise na vseh tistih področjih, ki imajo vpliv na kasnejše odmerjanje pokojnine, pri čemer je primerna ureditev plačevanja (oziroma pobiranja) prispevkov ključnega pomena.

Zaradi narave prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z vidika bremenitve (prispevki zavarovancev iz plač, prispevki delodajalcev od plač) bo v prihodnje potrebno proučiti tudi utemeljenost odloga dela prispevkov, ki bremenijo neposredno delavca.

Vir: UVI