Vlada je na 67. seji, 4. februarja 2010, določila besedilo predloga Zakona o šolski prehrani in ga predlaga Državnemu zboru RS v obravnavo v rednem postopku.

Zakon o šolski prehrani ureja organizacijo šolske prehrane za učence in dijake ter subvencioniranje malice za učence in dijake in subvencioniranje kosila za učence, pravico učencev in dijakov do subvencije, višino subvencije, pogoje in postopek za dodeljevanje subvencije ter nadzor nad izvajanjem tega zakona.

Ključni cilji, ki jih zasleduje zakon so naslednji:

• poenotiti organizacijo šolske prehrane v osnovnih in srednjih šolah;
• z zagotavljanjem kakovostne šolske prehrane vplivati na optimalni razvoj učencev in dijakov, na razvijanje zavesti o zdravi prehrani in kulturi prehranjevanja, na
• vzgajanje in izobraževanje za odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja in okolja;
• zavezati šole, da pri organizaciji šolske prehrane upoštevajo smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih;
• omogočiti vsem učencem in dijakom dostopnost do zdrave šolske prehrane;
• učencem in dijakom iz socialno manj vzpodbudnih okolij zagotavljati cenejši ali brezplačni obrok šolske prehrane;
• srednjim šolam omogočiti, da lahko dijakom ponudijo malico, ki ni nujno topli obrok;
• usmeriti in zavezati učence in dijake k odgovornemu ravnanju s hrano;
• izboljšati nadzor nad namensko in transparentno porabo javnih sredstev za subvencioniranje šolske prehrane;
• zmanjšati število predpisov z namenom zmanjševanja administrativnih ovir.

Pri uresničevanju ciljev se upoštevajo naslednja načela:

• načelo odgovornega ravnanja do sebe, družbenega in naravnega okolja: odgovoren odnos posameznika do lastnega zdravja ter zdravja drugih;
• načelo pravičnosti, enakopravnosti, solidarnosti in medsebojne odvisnosti med pripadniki ene generacije in med različnimi generacijami;
• načelo spoštovanja človekovih pravic: katerega cilj je razvijanje in razumevanje odgovornosti za uresničevanje teh pravic v skupnosti in v družbi nasploh;
• načelo odgovornosti do javnih namenskih sredstev.

Ceno subvencionirane malice določi minister, šola pa je dolžna učencem oziroma dijakom zagotoviti malico v vrednosti te cene. Ob uveljavitvi tega zakona je cena malice določena s prehodnimi določbami in znaša za osnovne šole 0,80 evra in za srednje šole 2,42 evra.

Splošna subvencija v višini 2/3 cene malice pripada vsem učencem oziroma dijakom, ki se na predpisanem obrazcu prijavijo na subvencionirano malico in izjavijo, da želijo to pravico uveljavljati. Subvencija jim pripada za vsak dan, ko so prisotni pri pouku. Splošna subvencija ne pripada učencem, ki so nameščeni v zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami oziroma v domove za učence, ter dijakom, ki so nameščeni v zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in v njihovem okviru obiskujejo srednjo šolo. Iz državnega proračuna se za njihovo malico že zagotavljajo sredstva v okviru stroškov oskrbnega dne.

Učencem in dijakom pripada dodatna subvencija v višini 1/3 cene malice, če je ugotovljeni dohodek na družinskega člana do 30% povprečne plače v Republiki Sloveniji. Dijakom pa pripada dodatna subvencija v višini 1/6 cene malice tudi, če je ugotovljeni dohodek na družinskega člana nad 30% do 55% v Republiki Sloveniji. Minister s sklepom določi natančen znesek splošne in dodatne subvencije za osnovno šolo in srednjo šolo praviloma pred začetkom vsakega šolskega leta. Razmerje med splošno in dodatno subvencijo se lahko s sklepom spremeni za največ 5%, kar omogoča zaokroževanje zneskov. Ob uveljavitvi zakona je višina splošne subvencije v osnovni šoli 0,50 EUR, v srednji šoli pa 1,60 EUR, višina dodatne subvencije pa je v osnovni šoli 0,30 EUR, v srednji šoli pa 0,82 EUR oziroma 0,41 EUR.

Dejstvo je, da je zdrava, redna in pravilna prehrana bistvenega pomena ter je izredno pomembna za ključen razvoj in zdravje slehernega posameznika, še posebej pomembna pa je za otroke v razvoju in mladostnike, saj zdrava prehrana daje energijo za rast in gibanje ter omogoča boljše pogoje za osebnostni razvoj. Dobro načrtovana in organizirana šolska prehrana je najučinkovitejša korekcija nepravilne družinske prehrane. Samo z objektivnimi normativi dnevnih potreb je otrokom in odraščajoči mladini mogoče doseči ustrezen vnos hranljivih in varovalnih snovi in s tem omogočiti pravilen telesni in duševni razvoj. Tudi skrbno pripravljen polnovreden obrok hrane ne izpolni svojega namena, če ga otrok odklanja. Prav zaradi tega sta psihološki in socialni vidik hrane enako pomembna kot fiziološki. Zato je vzgojna in izobraževalna vloga šole pri razvijanju zavesti o zdravi prehrani, zdravih prehranjevalnih navadah, kulturi prehranjevanja in odgovornega odnosa do sebe in svojega zdravja izrednega pomena.

Vir: UVI