Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 2.2.2010 18:34:04

Vlada sprejela stališča do predlogov delodajalcev in sindikatov glede razvoja trga dela

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada sprejela stališča do predlogov delodajalcev in sindikatov glede razvoja trga dela Racunovodja.com

Vlada je na 66. redni seji, 28. januarja 2010, sprejela stališča do predlogov glede razvoja trga dela, in sicer:

  • združenj delodajalcev, posredovanih 7.1.2010 z naslovom Predlog paketa istočasnih sprememb zakonodaje o minimalni plači in trgu dela;
  • Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, posredovanih 8.1.2010 z naslovom Osem stebrov razvojne vizije trga dela;
  • PERGAMA, konfederacije sindikatov Slovenije, posredovanih 22.1.2010;
  • ZDSS-Solidarnost, posredovanih 25.1.2010.

Ukrepanje na trgu dela zahteva usklajenost in za dobre rešitve je pomembno sodelovanje vseh socialnih partnerjev. Vlada RS je pozorno proučila predloge delodajalcev ter ZSSS in ostalih reprezentativnih sindikatov, ter v zvezi z nadaljnjim razvojem trga dela v RS sprejema naslednja stališča.

Glede predlogov delodajalskih organizacij je vlada mnenja, da večina predlogov lahko predstavlja način za dosego cilja varne prožnosti na trgu dela, vendar pa ob tem velja poudariti zlasti naslednje. Glede na temeljno značilnost pravnega urejanja pravic na področju delovnih razmerij, je potrebno na tem področju upoštevati, da zakonodajalec z zakonom ureja le minimalne pravice, katerim se zaposleni ne morejo odpovedati, niti jih praviloma ne morejo sindikati in delodajalci ter njihovi predstavniki enostransko s splošnimi akti ali dvostransko s kolektivnimi pogodbami urejati za delavce slabše, kot jih določa zakon. Lahko pa se pravice z naštetimi avtonomnimi pravnimi viri urejajo za delavce ugodneje od zakona in se na ta način nadgradijo minimalne zakonske pravice. Pri presoji obsega oziroma višine pravic konkretnega delavca iz delovnega razmerja je torej potrebno upoštevati poleg zakonske ureditve tudi določeno ugodnejšo ureditev v kolektivni pogodbi, ki zavezuje njegovega delodajalca oziroma konkretno pogodbo o zaposlitvi, ki jo je delavec sklenil s svojim delodajalcem.

Upoštevaje navedeno, se je potrebno zavedati, da na številnih področjih zgolj sprememba Zakona o delovnih razmerjih brez ustreznih sprememb kolektivnih pogodb ne more imeti ustreznega, pričakovanega, takojšnjega oziroma neposrednega učinka na trgu dela.

Pri nadaljnjem uvajanju načel varne prožnosti v delovno zakonodajo je potrebno upoštevati tudi dejstva, da na tem področju obstajajo ustavno in mednarodno priznani standardi, ki izhajajo iz človekovih pravic, ter da je pri tem treba usklajeno upoštevati usmeritve in zahteve dokumentov Sveta Evrope, EU, izhodišča MOD o povezovanju koncepta varne prožnosti s konceptom dostojanstva pri delu kot tudi neposredno ratificiranih konvencij MOD, ki se nanašajo neposredno na področje individualnih delovnih razmerij.

V okviru nujnih sprememb Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) je potrebno primarno ustrezno implementirati odločbo Ustavnega sodišča. Ob upoštevanju ocene mednarodnih institucij (OECD) in primerjalnih prikazov ureditve dolžine odpovednih rokov in višine odpravnin v drugih evropskih državah ter v povezavi s predvidenimi rešitvami v zakonodaji s področja zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti se je v okviru kratkoročnih sprememb možno odločiti tudi za posege v ureditev odpovednih rokov in odpravnin v slovenskem zakonu. Ob tem je pri presoji učinkov potrebno upoštevati tudi ureditev teh pravic v kolektivnih pogodbah.

Na podlagi navedenega menimo, da je potrebno reformo trga dela na področju delovnopravne zakonodaje potrebno speljati v dveh fazah:

  1. Faza: Kratkoročne spremembe (rok za sprejem: 30.4.2010)

V okviru hitrih, nujnih sprememb ZDR je potrebno ustrezno implementirati skrajšanje odpovednih rokov ter znižanje višine odpravnin ob prenehanju delovnega razmerja, ob hkratnem spreminjanju nadomestila za primer brezposelnosti v okviru priprave Zakona o trgu dela.

  1. Faza: Strukturne spremembe (rok za sprejem: 31.12.2010)

 

V zvezi z ostalimi predlogi delodajalskih organizacij Vlada ugotavlja, da vsekakor lahko predstavljajo način za dosego cilja varne prožnosti na trgu dela, vendar pa so take narave, da zahtevajo podrobnejšo strokovno obravnavo z vidika omenjenih zahtev mednarodnih ureditev, primerljivosti z ureditvami v drugih državah, usklajenosti rešitev v drugih sistemih (zdravstvo, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, trg dela,…) in medsebojne usklajenosti določb samega ZDR, ki urejajo posamezne institute.

Predlog Zveze svobodnih sindikatov Slovenije predvideva osem stebrov razvoja trga dela, in sicer: aktivacijo, fleksibilnost, mobilnost, solidarnostno ekonomijo, dostojnost, kakovost, trajnost in varnost.

Ugotavljamo, da je načeloma tako izhodišče za vlado sprejemljivo, pri posameznih predlogih pa se mnenja tudi razlikujejo, kar pa ne pomeni, da ni možno v dialogu priti do rešitev, ki so sprejemljive za vse strani.

Nekateri predlogi bodo smiselno zajeti v novem Zakonu o urejanju trga dela, in sicer:

  • ureditev pravice do denarnega nadomestila v času izobraževanja brezposelne osebe,
  • ureditev fondov za usposabljanje in izobraževanje,
  • spodbujanje kariernega prehajanja s širjenjem nekaterih storitev tudi na druge ogrožene skupine na trgu dela, ne samo brezposelne,
  • ureditev delovanja agencij za zagotavljanje dela,
  • vzpostavitev ugodnejšega sistema zavarovanja za primer brezposelnosti, predvsem z dvigom najnižjega in najvišjega denarnega nadomestila ter večjo dostopnostjo denarnih nadomestil za zaposlene za določen čas, predvsem mlade.

Nekateri predlogi bodo zajeti v ukrepih aktivne politike zaposlovanja, ki so že v pripravi, in sicer:

  • širjenje podpornega okolja za brezposelne, ki se odločajo za samozaposlitev,
  • nadaljnji razvoj ustreznih programov APZ za vključevanje starejših,
  • programi, s katerimi bomo spodbujali »job rotation« in »job sharing«.

V povezavi s pripravo Zakona o malem delu bo pripravljena tudi nova zakonodaja na področju štipendiranja, predvsem v smeri dodatnih in ugodnejših državnih štipendij, namenjenih socialno šibkejšim.

V letošnjem letu je predvidena tudi sprememba Zakona o inšpekciji dela, v okviru katere bo s ciljem učinkovitejšega varstva delavcev in boljše organiziranosti dela inšpekcije proučena tudi možnost vzpostavitve »svetovalnih odborov«.

V letošnjem letu bo sprejet tudi Zakon o socialno varstvenih prejemkih, ki bo na novo uredil višino ter pogoje za pridobitev pravice do začasne in trajne denarne socialne pomoči ter tudi način dokazovanja upravičenosti porabe izredne denarne socialne pomoči.

 

Stališča PERGAMA, konfederacije sindikatov Slovenije se nanašajo na:

  • ustvarjanje pogojev za funkcioniranje trga dela ob sočasni in večji zaščiti brezposelnih,
  • možnosti oblikovanja skladov dela,
  • nujnost učinkovitega in pravočasnega črpanja sredstev evropskih strukturnih skladov,
  • prenos dela stroškov odpuščanja na državo (nov sistem zavarovanja za primer brezposelnosti, odpravnine, odpovedni roki),
  • problematiko zaposlovanja za določen čas,
  • posodobitev zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti,
  • večjo mobilnost brezposelnih,
  • spodbude za zaposlovanje starejših,
  • krepitev socialnega dialoga in partnerstva na vseh ravneh,
  • okrepitev dela inšpekcijskih služb.

Ocenjujemo, da se tudi stališča PERGAM, konfederacije sindikatov Slovenije, v veliki meri ujemajo z usmeritvami iz izhodne strategije vlade za nadaljnje urejanje trga dela in da jih bo ob iskanju konkretnih rešitev možno upoštevati.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve bo na podlagi stališč vlade v zvezi s predlogi predstavnikov delodajalcev in predstavnikov sindikatov v naslednjih mesecih skušalo doseči soglasje med socialnimi partnerji o ključnih rešitvah na trgu dela ter si intenzivno prizadevalo za sklenitev sporazuma med socialnimi partnerji. Vsebinska opredelitev s strani vlade do posameznih predlogov bo predstavljena socialnim partnerjem v okviru sej Ekonomsko socialnega sveta.

Vir: UVI

Ključne besede:
trg dela
zaposlovanje
aktivna politika zaposlovanja
brezposelnost

Zadnji članki iz rubrike:

24.9.2020 16:15:49:
Vlada odgovorila na pobudo v zvezi z medresorsko skupino za zmanjševanje zdravstvenega absentizma

24.9.2020 16:15:02:
Vlada izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini

21.9.2020 15:07:36:
Slovenija podpira uvedbo posebne identifikacijske številke za davek na dodano vrednost na Severnem Irskem

18.9.2020 18:21:47:
Predlog ukrepov za debirokratizacijo na davčnem, gospodarskem in okoljskem področju

24.9.2020 16:07:23:
Novi ukrepi za upočasnitev in zaustavitev širjenja korona virusa ter omilitev negativnih posledic

Najnovejši članki:

24.9.2020 16:03:28:
Peti sveženj protikoronskih ukrepov PKP#5

24.9.2020 15:09:43:
Kako preveriti, kdaj poteče namensko digitalno potrdilo za davčno potrjevanje računov?

24.9.2020 15:10:42:
Kako pridobim novo namensko digitalno potrdilo za davčno blagajno?

23.9.2020 13:11:18:
Odrejanje drugega dela ali na drugem kraju zaradi izjemnih okoliščin

22.9.2020 13:50:22:
Oddaja zahtevkov za izplačilo subvencije možna tudi za avgust

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT