Vlada je na 56. redni seji, 26. novembra 2009, sprejela mnenje k zahtevi Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani za oceno ustavnosti drugega odstavka 66. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in ga poslala Državnem zboru RS.

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani v zahtevi za oceno ustavnosti drugega odstavka 66. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju navaja, da je omenjeni zakon v nasprotju z določili 14., 22., 34 in še zlasti 50. in prvega odstavka 52. člena Ustave Republike Slovenije in predlaga Ustavnemu sodišču RS, da navedeno določbo zakona spremeni tako, da se pravice iz naslova invalidnosti priznajo tudi invalidom III. kategorije invalidnosti, ki so v času nastanka invalidnosti bili prostovoljno vključeni v obvezno zavarovanje, ne glede na to, kako so v trenutku nastanka zavarovalnega primera zavarovani.

Vlada se je seznanila s problematiko pri omejevanju obsega pravic iz invalidskega zavarovanja za zavarovance, kjer je upoštevan samo trenutni status zavarovanca ob nastanku invalidnosti, ne upošteva pa gostote oziroma pogoja pretežnosti zavarovanja za širši obseg pravic. Na podlagi navedenega je strokovna delovna skupina v letu 2007 pripravila delovni predlog sprememb predpisa o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je med drugim predvidel ureditev navedene problematike na način, da se pod pogojem, da zavarovanci iz drugega odstavka 66. člena ZPIZ-1 izpolnijo pogoj pretežnosti zavarovanja za širši obseg pravic, omogoči priznanje vseh pravic na podlagi ugotovljene II. ali III. kategorije invalidnosti. Predlog zakona zaradi pomanjkanja soglasja med socialnimi partnerji ni bil posredovan v proceduralni postopek.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v letošnjem letu že pripravilo Izhodišča za modernizacijo pokojninskega sistema v RS, prav tako je ustanovljena posebna delovna skupina za proučitev predpisov s področja invalidskega zavarovanja. Glede na to, da je predviden sprejem novega oziroma moderniziranega zakona v letu 2011, bomo nedvomno predlagali novo ureditev te določbe.

Status, na podlagi katerega so zavarovanci vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je po drugem in tretjem odstavku 66. člena ZPIZ-1 pomemben za obseg pravic iz invalidskega zavarovanja. Vse pravice iz invalidskega zavarovanja na podlagi invalidnosti I., II. in III. kategorije invalidnosti pridobijo le zavarovanci, ki so v delovnem razmerju in brezposelni zavarovanci, ki prejemajo nadomestilo.

Zavarovanci, ki so bili ob nastanku invalidnosti vključeni v zavarovanje kot samozaposleni, kmetje, itd.., pridobijo pravice iz invalidskega zavarovanja le v primeru nastanka invalidnosti I. in II. kategorije invalidnosti. Samo izjemoma pa lahko tudi samozaposleni ali kmetje s III. kategorijo invalidnosti uveljavijo pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega in pravico do delne invalidske pokojnine.

Takšna ureditev določanja različnega obsega pravic iz invalidskega zavarovanja izhaja iz različnega pravnega položaja delavca in samozaposlenega oziroma kmeta. Druge pravice (npr. pravica do premestitve na drugo ustrezno delo) se zaradi njihove narave in specifičnosti ne morejo zagotoviti osebam, ki so zavarovani kot samozaposleni oziroma kmetje. Pravica zavarovanca do premestitve ima za posledico dolžnost delodajalca, da zavarovancu zagotavlja delo, ki ustreza zavarovančevi preostali delovni zmožnosti. Zagotovitev te pravice tako ni možna pri samozaposlenem oziroma pri kmetu, saj ni subjekta (delodajalca), ki bi ga zakon k temu lahko zavezal.

Statusa podjetnika in statusa kmeta tako ni mogoče enačiti s statusom zaposlenega, ki ga mora zakonodaja kot šibkejšo stranko ščititi nasproti delodajalcu. Zakonodajalec je na podlagi navedenega za samozaposlene, ki so sami sebi delodajalci, prvenstveno uredil pravico do rehabilitacije in prilagoditve prostorov in delovnih sredstev.

Glede na navedeno, Vlada RS ugotavlja, da zakonodajalčeva avtonomna pravica, da za različne potrebe v mejah svoje pristojnosti opredeli dejansko stanje in nanj veže različne pravne posledice, ne pomeni kršitve ustavnega načela enakosti pred zakonom, temveč gre le za posebno ureditev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja za osebe, ki so v različnem položaju in imajo različne statuse (samozaposleni, kmetje in delavci v delovnem razmerju).

Vlada na podlagi zgornjih ugotovitev meni, da pobuda ni utemeljena in predlaga Ustavnemu sodišču RS, da pobude ne sprejme.

Vir: UVI