Pojasnilo DURS, št. 4210-200/2009, 28. 10. 2009

V zvezi z vprašanjem, ali se lahko skladno z določbo 120. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 povprečijo tudi dohodki zaposlenih, prejeti na podlagi sklepa o potrditvi prisilne poravnave, odgovarjamo naslednje:

Dohodek iz delovnega razmerja, ki je zavezancu izplačan za preteklo leto ali več preteklih let kot terjatev, ugotovljena po sklepu o potrditvi prisilne poravnave, se obdavči po povprečni stopnji skladno s prvim odstavkom 120. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 10/08, 78/08, 125/08 in 20/09).

Povprečenje, kot poseben način ugotavljanja letne davčne obveznosti zavezanca, določa 120. člen ZDoh-2. V skladu s prvim odstavkom navedenega člena se zavezancu, ki je prejel dohodek iz delovnega razmerja na podlagi sodne odločbe za preteklo leto ali več preteklih let, dohodnina odmeri od neto letne davčne osnove – ki vključuje tudi dohodek iz preteklih let – po posebej izračunani povprečni individualni stopnji zavezanca. Gre za izjemo od splošnega načina določanja letne dohodnine, katerega namen je ublažitev progresivnosti stopenj dohodnine v praviloma izjemnih primerih, ko zavezanec v tekočem dohodninskem letu na podlagi sodne odločbe prejme plače ali druge dohodke iz delovnega razmerja iz preteklih let.

Postopek prisilne poravnave je postopek zaradi insolventnosti nad pravnimi osebami in nad podjetnikom, ki ga ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP (Uradni list RS, št. 126/2007, 40/09 in 59/09). Za odločanje v postopku zaradi insolventnosti nad pravno osebo ali podjetnikom je pristojno okrožno sodišče. Sodišče izda sklep, s katerim potrdi prisilno poravnavo (209. člen ZFPPIPP). V tem sklepu sodišče poleg odločitve o potrditvi prisilne poravnave (1. točka prvega odstavka 210. člena ZFPPIPP) odloči tudi, katere terjatve so ugotovljene v postopku prisilne poravnave, določi roke za njihovo plačilo in naloži dolžniku, da mora upnikom te terjatve plačati (3. in 4. točka prvega odstavka 210. člena ZFPPIPP). Skladno s tretjim odstavkom 215. člena ZFPPIPP je pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave izvršilni naslov za prisilno izterjavo terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi.

Iz navedenega izhaja, da sodišče v sklepu o potrditvi prisilne poravnave naloži dolžniku, da mora upnikom plačati terjatve, ugotovljene v postopku prisilne poravnave, v deležu in rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi. Na tej podlagi in ob upoštevanju učinkov potrjene prisilne poravnave (214. in 215. člen ZFPPIPP), se za obdavčitev izplačila dohodkov zaposlenih, prejetih na podlagi sklepa sodišča o potrditvi prisilne poravnave, upošteva določba prvega odstavka 120. člena ZDoh-2.