Vlada je na 51. redni seji, 29. oktobra 2009, obravnavala in sprejela pobudo za podpis Konvencije o medsebojni upravni pomoči v davčnih zadevah. Glavni namen konvencije je, da omogoča upravno sodelovanje med državami na davčnem področju glede davkov, ki so navedeni v konvenciji. Konvencija omogoča učinkovito sodelovanje med državami podpisnicami, kar posledično pomeni bolj učinkovito izvajanje nacionalne zakonodaje na področju preprečevanja davčnih utaj in izogibanja plačevanja davkov.

Konvencija o medsebojni upravni pomoči pri davčnih zadevah je bila pripravljena v okviru dveh mednarodnih organizacij, in sicer Sveta Evrope in Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), pri njenem nastanku pa so sodelovale države, ki so članice teh organizacij.

Slovenija je članica Sveta Evrope od leta 1993, trenutno pa je v pristopnem procesu za včlanitev v OECD. V okviru pristopnega procesa se je Slovenija zavezala, da bo konvencijo ratificirala do konca leta 2010. Konvencijo je doslej podpisalo 14 držav članic OECD in 2 državi članici Sveta Evrope. Konvencija je še vedno odprta za podpis.

Ukrepi za učinkovito sodelovanje držav na davčnem področju so že vključeni v različne pravne instrumente, kompleksnost mednarodnih ekonomskih odnosov pa je narekovala potrebo po novem pravnem instrumentu, ki bo omogočal različne oblike administrativnega sodelovanja med večjim številom držav tako, da bodo države na enoten način izvajale določbe tega instrumenta.

Konvencija omogoča učinkovito sodelovanje med pogodbenicami, kar posledično pomeni bolj učinkovito izvajanje nacionalne zakonodaje na področju preprečevanja davčnih utaj in izogibanja plačevanja davkov. Upravno sodelovanje se nanaša na davke, ki so navedeni v konvenciji, pri tem pa je potrebno poudariti, da je definicija davkov zelo široka. Sloveniji bo s članstvom v omogočeno intenzivnejše sodelovanje na davčnem področju z drugimi članicami konvencije.

Glavni namen konvencije je, da omogoča upravno sodelovanje med državami na davčnem področju glede davkov, ki so navedeni v konvenciji. Sodelovanje vključuje medsebojno pomoč, ki si jo državni organi, vključno s sodno oblastjo, nudijo v davčnih zadevah, ne vključuje pa sodelovanja v kazenskih primerih. S konvencijo so urejena naslednja področja delovanja državnih organov: odmera, pobiranje in izterjava davkov, pregon pred upravnimi organi v davčnih zadevah ter nalaganje upravnih kazni v zvezi z davki, postopki pred sodnimi organi, ki se nanašajo na izvajanje zgoraj navedenih nalog in priprava kazenskih postopkov, za katere so pristojni sodni organi in se nanašajo na davčne primere.

Izvajanje konvencije temelji na reciprociteti – država ne more zaprositi za pomoč, ki je sama ne more nuditi drugi državi. Prav tako so pravice davčnih zavezancev varovane na način, da konvencija ne more omejevati pravic davčnih zavezancev, ki jih ti imajo po domači zakonodaji, država, ki je za pomoč zaprošena, pa jo lahko – pod določenimi pogoji – zavrne.

Vir: UVI