V Poročevalcu DZ številka 123/2009 z dne 30. 09. 2009 je bil objavljen Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2B) - prva obravnava - EPA 605-V

Povezava do besedila: EPA 605-V

Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona

Državni zbor je Zakon o davčnem postopku (v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) sprejel na seji dne 26. oktobra 2006, objavljen pa je bil v Uradnem listu št. 117/2006. Prvič je bil ZDavP-2 spremenjen z Zakonom o davku na dobitke pri klasičnih igrah na srečo (Uradni list RS, št. 24/2008 – ZDDKIS), nato pa še z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 125/2008 – ZDavP-2A) ter z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 20/2009 – ZDoh-2D).

Sprejetje novele Zakona o davčnem postopku (v nadaljnjem besedilu: predlog zakona) narekuje potreba po spremembi nekaterih rešitev, in sicer na podlagi spoznanj izvajanja sedanjega sistema, predlogov strokovne javnosti in davčnih zavezancev.

Poglavitne rešitve novega zakona

V praksi se je izoblikovala potreba po razširitvi podatkov, označenih kot davčna tajnost, ki jih davčni organ lahko razkrije določenim subjektom v taksativno predpisanih primerih. Gre za podatke, ki izkazujejo okoliščine v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti zavezanca za davek. Predlog zakona ureja posebni primer prekinitve davčnega postopka, kadar je zaradi ugotovitve dejanskega stanja treba opraviti poizvedbo pri pristojnih organih drugih držav članic EU in pristojnih organih za izmenjavo podatkov.

Predlagana prekinitev postopka je tako omejena zgolj na primere, ko davčni organ odloča v postopkih z mednarodnim elementom, kjer objektivno ni mogoče zagotoviti pravočasne zakonite odločitve, medtem ko v vseh ostalih postopkih še vedno velja, da mora davčni organ odločiti v siceršnjih zakonskih rokih.

S predlagano spremembo se fikcija vročitve nadomesti z domnevo o opravljeni vročitvi, ki jo je mogoče v primerih, določenih z zakonom, izpodbijati (na primer: izpodbijanje vročitve informativnega izračuna z vložitvijo napovedi). Vročitev se po novem šteje za opravljeno 15. dan od dneva odpreme.

Predlog določa nov obnovitveni razlog. Smisel tega izrednega pravnega sredstva je v odpravi nepravilnosti pri odmeri davka tudi po dokončnosti odločbe. Na ta način se uravnotežita načelo zakonitosti in načelo pravnega varstva strank, ki zagotavlja nespremenljivost konkretnih pravnih razmerij. Davčni organ lahko v šestih mesecev od dokončnosti odločbe obnovi postopek. Novi obnovitveni razlog se veže na dejstvo, da je nepravilna odmera davka posledica napak, povzročenih z uporabo informacijskega sistema, ki vseh podatkov, potrebnih za določitev davčne obveznosti, ni uporabil oziroma jih ni pravilno uporabil.

Predlagana je sprememba, ki se nanaša na obračun obresti pri vračilu davka po 97. členu, in sicer se obrestujejo plačane zamudne obresti, kadar davčni organ ne vrne preveč plačanih ali neupravičeno plačanih zamudnih obresti v zakonskih rokih za vračilo davka. ZP-1 kot generalni zakon, ki ureja prekrške, za zastaranje prekrškov določa dvoletni rok in omogoča drugačno ureditev v posebnem zakonu. S predlagano spremembo se tako podaljšuje rok zastaranja postopka o posebno hudih davčnih prekrških, in sicer z dveh let na tri leta.

Predlog zakona uvaja novost, ki omogoča poplačilo davčnega dolga tudi po zastaranju, če je davčni dolg zavarovan s hipoteko in če je pred potekom zastaranja pravice do izterjave vložen predlog za izvršbo na nepremičnino.

Ker se je javna dražba kot način prodaje izkazala za najmanj uspešno, se po predlogu zakona zarubljene premičnine praviloma ne prodajajo več na javni dražbi, temveč davčni organ sam izbere primeren način prodaje, pri katerem upošteva najugodnejši izid, predvsem najugodnejšo ceno, ki jo bo lahko dosegel pri prodaji.

Po predlogu zakona oprava prve javne dražbe ni več odvisna od udeležbe najmanj dveh ponudnikov. Ne spreminja se veljavna ureditev v delu, na podlagi katerega se lahko ob objavi druge javne dražbe zniža ustrezen odstotek izklicne cene, vendar največ do polovice ocenjene vrednosti po rubežnem zapisniku. Če je tudi druga javna dražba neuspešna, davčni organ proda zarubljene premičnine na enega od drugih načinov prodaje. Sprememba omogoča hitrejšo prodajo zarubljene premičnine. S tem se dolžniku zmanjšajo stroški, ki nastanejo pri neuspešni javni dražbi, hitreje se poplača davčni dolg in prenehajo teči zamudne obresti.

S spremembo veljavnega 267. člena ZDavP-2 se fikcija vročitve nadomesti z domnevo o opravljeni vročitvi informativnega izračuna, kar je pravno teoretično pravilno, saj pri navadnem vročanju ne gre za pravno fikcijo (velja za resnično nekaj, kar vemo, da ni resnično), temveč za pravno domnevo, ki jo davčni zavezanec izpodbija z vložitvijo napovedi.

Če davčni zavezanec informativnega izračuna ne prejme do 15. junija tekočega leta, mora do 31. julija vložiti napoved, v kateri navede podatke, potrebne za odmero davka. V tem primeru velja, da informativni izračun ni bil vročen in torej nikoli ni postal odločba.

Davčni zavezanec je dolžan preveriti pravilnost podatkov v informativnem izračunu. Če ugotovi, da le-ti niso pravilni ali popolni, mora vložiti ugovor. Obveznost velja v primeru, če so podatki o dohodkih previsoko izkazani, pa tudi če niso izkazani oziroma so prenizko izkazani.

Če davčni zavezanec vloži napoved oziroma ugovarja prejetemu informativnemu izračunu, davčni organ na podlagi svojih podatkov in podatkov davčnega zavezanca izda odločbo.

Na novo se določi, da lahko davčni zavezanec pošlje davčnemu organu podatke o upoštevanju davčnih olajšav (na primer: o vzdrževanih družinskih članih) do 5. februarja tekočega leta za preteklo leto.

V praksi se je pokazala potreba po natančnejši ureditvi obveznosti plačila davčnega odtegljaja v primeru nekaterih transakcij, ki so se začele pojavljati v zadnjem času in doslej niso bile natančno oziroma posebej urejene (na primer: transkacije povezane z uvedbo fiduciarnih računov po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov). V številnih državah se je s širjenjem dejavnosti finančnih posrednikov ter med drugim uvajanjem fiduciarnih računov, na davčnem področju pokazala problematika pravilnega izračunavanja, odtegovanja in plačevanja davka, še posebej v primeru izplačil dohodka v tujino. Zaradi navedenega so bile na mednarodni ravni že ustanovljene posebne ekspertne skupine (OECD, EU), ki se ukvarjajo s pripravo možnih načinov reševanja te problematike. Rešitve v predlogu zakona na tem področju v splošnih okvirih sledijo primerljivim mednarodnim ureditvam.

S predlogom se poenoti način določanja globe pri prekrških in posebno hudih prekrških. Predlog določa tudi pogoje in posebnosti za odmero oziroma odpis dohodnine za rezidente, ki so v obdobju 2005-2008 prejemali dohodke iz delovnega razmerja iz zaposlitve v Avstriji pri avstrijskem delodajalcu.

Odpis je z vidika države kot upnika skrajni ukrep, ki ga opravičujejo tehtni razlogi. Razlog za posebno obravnavanje določene skupine oseb, rezidentov – čezmejnih delovnih migrantov, ki dosegajo dohodke iz delovnega razmerja z opravljanjem zaposlitve zunaj Slovenije pri tujem delodajalcu, je v upoštevanju posebnosti njihovega življenjskega položaja. Poleg tega bo s predlaganim ukrepom mogoče učinkovito dopolniti podatke v davčnem registru tako, da bodo v registru evidentirani tudi tisti davčni zavezanci, ki dosegajo le dohodek iz tujine in doslej niso bili evidentirani v davčnem registru. Z napovedanimi dohodki bo davčni organ pridobil podatke, ki bodo omogočili enakopravnejšo obravnavo davčnih zavezancev za dohodnino, ki dosegajo dohodke v RS oziroma v tujini.

Osnovni namen in cilj, ki ga Zakon o davčnem postopku zasleduje, je pravilno, pravočasno in učinkovito pobiranje davkov. Davčni organ potrebuje pri pobiranju davkov podatke, ki so pomembni za določitev davčne obveznosti in tudi za nadzor nad tem, ali so zavezanci za davek organu posredovali oziroma navedli pravilne podatke. Na podlagi predlagane ureditve, vključno z novelo Zakona o dohodnini, bo manj možnosti za zlorabe davčnih zavezancev, ki bi ustvarjali navidezno rezidentstvo v tujini in se s tem izogibali plačilu davčnih obveznosti. Rezidenti RS, zaposleni v Avstriji, so zaradi sprejetega stališča vlade z dne 12. aprila 2007, po katerem naj bi bil s spremembo Konvencije o izogibanju dvojni obdavčitvi dohodka in premoženja z Avstrijo njihov dohodek obdavčen samo v Avstriji in bi se temu ustrezno konvencija uporabljala za nazaj, to je od 1. januarja 2006, upravičeno pričakovali spremembo njihove obdavčitve. Zaradi dolgotrajnega reševanja problematike se tem davčnim zavezancem odpiše davčni dolg za nazaj. Glede na to, da tem rezidentom niso bile izdane odločbe o odmeri dohodnine zaradi razlogov, ki niso izhajali iz dejstev na njihovi strani, je s predlogom zakona določeno, da se jim bo odmerjena dohodnina, ki se nanaša na dohodek, prejet iz Avstrije, odpisala. Do te ugodnosti pa bodo upravičeni samo tisti davčni zavezanci, ki so oziroma bodo v skladu s predlagano spremembo DURS napovedali svoje dohodke, dosežene v Avstriji.

Posebna ureditev se nanaša le na čezmejne delovne migrante, ki so zaposleni v Avstriji, saj je v preteklem obdobju tovrsten problem zaznati le pri tej skupini davčnih zavezancev.