Vlada RS je 23. julija 2009 sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost. S spremembami in dopolnitvami Zakona o davku na dodano vrednost se:



1) Spreminjajo določbe v zvezi s krajem opravljanja storitev oziroma krajem obdavčevanja storitev.

Predlog zakona spreminja splošno pravilo o kraju opravljanja storitev davčnim zavezancem tako, da so takšne storitve načeloma obdavčene v državi članici, kjer ima sedež naročnik storitev. S tem se povečuje obseg uporabe mehanizma obrnjene davčne obveznosti. O storitvah, opravljenih znotraj Skupnosti bodo morali davčni zavezanci poročati v rekapitulacijskem poročilu. Storitve opravljene osebam, ki niso davčni zavezanci pa bodo še naprej obdavčene v kraju, kjer ima sedež izvajalec storitev. Za določene storitve se splošna pravila ne bodo mogla uporabiti, zato predlog zakona določa posebna pravila, ki temeljijo na obstoječih merilih in upoštevajo načelo obdavčitve v kraju potrošnje.



2) Spreminjajo pravila za vračilo DDV davčnim zavezancem s sedežem v drugi državi članici.

Sprememba pravil za vračilo DDV davčnim zavezancem s sedežem v drugi državi članici predstavlja posodobitev obstoječega postopka vračil, ki bo potekal izključno elektronsko preko spletnega portala, ki ga upravlja davčni organ države članice, kjer ima davčni zavezanec sedež. Zahtevek za vračilo bo še nadalje obravnavala država članica, kjer je bil DDV plačan, vračljiv znesek se bo določal po predpisih o odbitkih v državi članici, kjer so stroški nastali, plačila oziroma vračila pa bo ta država članica izvedla neposredno davčnemu zavezancu, ki bo zahteval vračilo. Postopek vračila DDV bo krajši in predvsem bolj prijazen za uporabnika. V kolikor vračilo DDV ne bo s strani države članice opravljeno v predpisanih rokih vložniku pripadajo obresti. Obresti bodo tekle od dne, ko je vračilo zapadlo, do dne, ko je bilo dejansko izplačano davčnemu zavezancu.



3) Uvaja nižja 8,5 % stopnja DDV od dobav knjig na vseh fizičnih nosilcih; storitev čiščenja oken in čiščenja zasebnih gospodinjstev; manjših popravil koles, čevljev in usnjenih izdelkov, oblačil in gospodinjskega perila; domačega varstva, friziranja in dobav biotičnih sredstev za varstvo rastlin.



4) Povišuje pavšalno nadomestilo iz 4% na 8%, ki se obračuna pri nakupih blaga in storitev od kmetov pavšalistov.

Namen zvišanja pavšalnega nadomestila iz 4% na 8% je zmanjšanje negativnih učinkov gospodarske krize na zasebno kmetijstvo. V zvezi z določitvijo odstotka je upoštevana zahteva Direktive o DDV, da odstotek pavšalnega nadomestila ne sme biti določen tako, da bi kmetje pavšalisti dobili večja vračila, kot bi znašal obračunani vstopni DDV.



5) Povišuje prag za uporabo posebne ureditve obračunavanja DDV po plačani realizaciji iz 208.000 eurov na 400.000 eurov.

Zaradi povišanja praga iz 208.000 eurov na 400.000 eurov za uporabo posebne ureditve obračunavanja DDV po plačani realizaciji se ocenjuje, da se odstotek davčnih zavezancev, ki se bodo odločili za uporabo te ureditve, ne bo bistveno spremenil, zate se tudi ne pričakuje bistvenih finančnih učinkov.



6) Uvajajo ukrepi za preprečevanje davčnih goljufij.

V zvezi s preprečevanjem davčnih goljufij predlog zakona predvideva naslednje ukrepe:

• hitrejše (mesečno) poročanje o transakcijah znotraj Skupnosti in krajši rok za predložitev rekapitulacijskih poročil;

• določitev tržne vrednosti kot davčne osnove v zvezi z dobavami, ki se opravijo med povezanimi osebami;

• predložitev ustreznega zavarovanja za zavarovanje izpolnitve obveznosti še pred izvršitvijo vračila DDV, če davčni organ dvomi v upravičenost zahtevka za vračilo DDV;

• uvedba mehanizma obrnjene davčne obveznosti v določenih sektorjih, po katerem bodo namesto dobaviteljev, DDV dolžni obračunati in plačati prejemniki dobav, ki bodo imeli hkrati tudi pravico do odbitka;

• uvedba inštituta solidarne odgovornosti za plačilo DDV, po katerem bo v določenih primerih za plačilo DDV poleg dobavitelja blaga oziroma storitev odgovorna tudi oseba, kateri je dobavljeno blago oziroma kateri je storitev opravljena;

• določitev davčnega obdobja in plačila DDV v postopku inšpekcijskega nadzora, ko bo moral davčni zavezanec predložiti obračun DDV in plačati DDV še pred iztekom roka za predložitev in plačilo;

• zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti ob dodeljevanju identifikacijske številke za DDV oziroma kadarkoli po dodelitvi identifikacijske številke za DDV in v primerih pridobivanja motornih vozil iz drugih držav članic EU;

• ukrepi s področja prenehanja identifikacije za namene DDV, na podlagi katerih pritožba davčnega zavezanca ne bo zadržala izvršitve odločbe o prenehanju identifikacije za namene DDV. Pri zaznavi goljufije bo davčnemu zavezancu identifikacijska številka za DDV nemudoma odvzeta.

Besedilo predloga zakona