Vlada je na redni seji 9. julija 2009 na predlog Ministrstva za gospodarstvo sprejela mnenje o predlogu Zakona o pravici do plačila prispevka za socialno zavarovanje samozaposlenim v domači in umetnostni obrti in ga posredovala Državnemu zboru RS.

Vlada ne podpira predloga Zakona o pravici do plačila prispevka za socialno zavarovanje samozaposlenim v domači in umetnostni obrti (Zakon) in predlaga Državnemu zboru RS sprejetje sklepa, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlog Zakona je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom.

Cilj predlaganega zakona je ohranitev domače in umetnostne obrti v Sloveniji ter zagotavljanje pogojev za njen razvoj. Tako predlagatelji zakona predlagajo plačilo prispevka za socialno zavarovanje samozaposlenim v domači in umetnostni obrti iz državnega proračuna. Če bi pravico do plačila prispevka za socialno zavarovanje samozaposlenim v domači in umetnostni obrti uveljavljali vsi upravičenci, bi bile finančne posledice za državni proračun na mesečni ravni okoli 80.000,00 EUR oz. okoli 1.000.000,00 EUR letno.

Vlada predloga omenjenega zakona ni podprla, ker:

• bi predlog zakona s predlagano pridobitvijo pravice za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in obvezno zdravstveno zavarovanje iz državnega proračuna za izdelovalce domače in umetnostne obrti povzročil diskriminatornost do ostalih obrtnikov in njihovo neenakopravno obravnavanje;


• bi taka rešitev lahko povzročila nelojalno konkurenco med obrtniki, ki bi presegli dohodkovni cenzus in tistimi, ki bi lahko uveljavili pravico do financiranja socialnih pravic;


• iz predloga ni jasno razvidno, kdo odloča o upravičencih do plačila prispevkov iz državnega proračuna, je pa določeno, da Ministrstvo za gospodarstvo zahteva povračilo plačanih prispevkov, če se izkaže, da upravičenec presega dohodkovni cenzus. tega Ministrstvo za gospodarstvo ne more nadzorovati, saj nima in ne vodi podatkov o tem;


• je iz priloženega prikaza ureditve v drugih pravnih sistemih razvidno, da v nobeni izmed navedenih držav (Italija, Nemčija, Nizozemska) nimajo take zakonodaje, ki bi omogočala pridobitev pravice do financiranja socialnih pravic iz državnega proračuna;


• ni preučena možnost, da bi namesto popolnega financiranja samo nekaterim, razmislili o takšni možnosti, da bi bilo sofinancirano vsem, a le v določenem odstotku, ali pa npr. proporcionalno glede na višino dohodka;


• v predlogu ni zadostnih varoval za primere, ko bi izdelovalci namenoma zmanjševali svojo dejavnost, in to zato, da bi dosegli »cenzus« in bi dobili plačane prispevke. To ni prava pot za pospeševanje njihove dejavnosti;


• se ne more celoten postopek priznanja pravice in določitve višine dohodkovnega cenzusa prepustiti vladi, zato bi moral to določiti že predlog zakona, ki bi določil takšno pravico;


• so na področju kulture strožji pogoji za priznanje pravice, in sicer so do nje upravičeni le takrat, ko njihovo delo pomeni izjemen kulturni prispevek v zadnjih treh letih, ali ko gre za poklice, ki jih je potrebno zaradi kadrovskih potreb v kulturi posebej podpirati in še dodatni pogoj, da ne dosegajo dohodkovnega cenzusa;
• osnova za izračun za prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje ni pravilno zastavljena, saj bi za osnovo za prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje namesto najnižje pokojninske osnove izračunavali na podlagi povprečne bruto plače vseh zaposlenih v preteklem letu v Sloveniji.

Vir: UVI