Pojasnilo DURS, št. 007-70/2009, 18. 6. 2009

Zakon o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06 s sprem.) je s 1. januarjem 2007 v slovenski pravni red uvedel nov institut zavezujoče informacije. Generalni davčni urad, na zahtevo zavezanca za davek, izda pisno informacijo o davčni obravnavi zavezančevih nameravanih transakcijah oziroma nameravanih poslovnih dogodkih (nameravanih aktivnostih). Zavezujoča informacija je v konkretnem primeru za davčni organ zavezujoča.

Namen instituta je, da se zavezancem za davek omogoči vnaprejšnja pridobitev informacije o davčni obravnavi nameravanih aktivnostih. Vsebina zavezujoče informacije naj bi bila med drugim podlaga, na kateri bodo temeljile odločitve zavezancev za davek, ali bodo dejansko izvedli nameravane aktivnosti.

Pri izvajanju instituta zavezujoče informacije je praksa pokazala, da večina vložnikov vlog za izdajo zavezujoče informacije, ni seznanjena s samim namenom instituta (zahteva se izdaja zavezujoče informacije za aktivnosti, ki so že v teku, ali npr. samo splošne informacije o obdavčenju), prav tako pa je opaziti pomanjkljivo seznanjenost pri procesnem – formalnem delu vložitve zahteve (nepopolnost vlog).

V želji, da bi zavezance seznanili in pojasnili, čemu je institut zavezujoče informacije namenjen in kako se ga pravilno uporablja, v nadaljevanju tega dokumenta povzemamo pomembnejše značilnosti instituta, ki je urejen v določbi 14. člena ZDavP-2 in v Drugem delu Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06 s sprem., v nadaljnjem besedilu: Pravilnik).

I. Stvarna pristojnost za izdajo zavezujoče informacije

Stvarno pristojen organ za izdajo zavezujoče informacije je Generalni davčni urad, Šmartinska 55, 1000 Ljubljana. Na ta naslov se naslovi vloga za izdajo zavezujoče informacije.

II. Vsebina vloge za izdajo zavezujoče informacije

Vloga, s katero se zahteva izdaja zavezujoče informacije, mora imeti predvsem naslednje sestavine:

• natančen opis nameravane aktivnosti (opis njene ekonomske vsebine, načrte zavezanca za davek, navedba vprašanj glede nameravane aktivnosti …);
• izjavo zavezanca za davek o tem, ali je oziroma je bilo katerokoli vprašanje, povezano z zahtevo za izdajo zavezujoče informacije, pri zavezancu za davek ali pri z njim povezani osebi, po njegovem vedenju predmet že predloženega obračuna davka oziroma davčne napovedi, v postopku davčnega nadzora, obravnavano v postopku s pravnimi sredstvi ali pred sodiščem;
• dokumentacijo, ki predstavlja podlago ali na katero se sklicuje zavezanec za davek v zahtevi za izdajo zavezujoče informacije;
• navedba osebe za komunikacijo z davčnim organom.

Podrobnejša vsebina vloge je urejena v drugem odstavku 14. člena ZDavP-2 in v 3. členu Pravilnika.

III. Kdaj se zavezujoča informacija ne izda

V nadaljevanju navajamo, kdaj se zavezujoče informacije ne izda zaradi vsebinskih razlogov. V skladu s četrtim odstavkom 14. člena ZDavP-2 Generalni davčni urad zavezanca za davek obvesti, da ne bo izdal zavezujoče informacije, če:

• gre za že izvedeno aktivnost, pri čemer se šteje, da je aktivnost izvedena tudi, če zavezanec za davek ne more več enostransko vplivati na izvedbo aktivnosti,
• je katerokoli vprašanje, povezano z zahtevo za izdajo zavezujoče informacije, obravnavano v postopku davčnega nadzora oziroma v postopku s pravnimi sredstvi ali pred sodiščem, oziroma naj bi se nameravana aktivnost opravljala v nedoločenem prihodnjem času oziroma, če iz vloge za izdajo zavezujoče informacije ne izhaja resen namen izvedbe nameravane aktivnosti,
• bi priprava zavezujoče informacije zahtevala razlago predpisa, ki ni predpis iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona,
• bi priprava zavezujoče informacije zahtevala ugotovitev dejstva, iz okoliščin pa izhaja, da tega dejstva v času obravnave zahteve za izdajo zavezujoče informacije, ni mogoče ugotoviti, zlasti: rezidentstvo, opravljanje dejavnosti, povezanost oseb,
• gre za vprašanje, povezano z oblikovanjem transfernih cen
• gre za vprašanje, ki se rešuje v okviru pravice do informiranja iz 13. člena ZDavP-2.

V zvezi z zadnjo alinejo pojasnjujemo, da zavezance za davek v vlogah za izdajo zavezujoče informacije pogosto zanimajo splošna vprašanja o npr. izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, npr. kakšna je stopnja obdavčitve določene storitve. Reševanjem takih vprašanj ni namenjen institut zavezujoče informacije, pač pa imajo zavezanci za davek, v skladu z načelom seznanjenosti, pravico biti vnaprej seznanjeni s svojimi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06 s sprem.) in drugih aktov, na podlagi katerih davčni organ odloča o pobiranju davkov. To načelo je realizirano v pravici do informiranja, določeni v 13. členu ZDavP-2, na podlagi katere imajo zavezanci za davek pravico do pojasnila o načinu izvajanja posameznih določb predpisov o obdavčenju in do informacij o načinu izračunavanja in plačevanja davkov.

Takšnih vlog se ne obravnava kot zahtevo za izdajo zavezujoče informacije, pač pa kot zaprosilo za pojasnilo o načinu izvajanja posameznih določb predpisov o obdavčenju, oziroma zaprosilo za informacijo o načinu izračunavanja in plačevanja davka, v okviru pravice do informiranja iz 13. člena ZDavP-2.

IV. Stroški priprave zavezujoče informacije in čas, v katerem se zavezujoča informacija izda

Upoštevati je treba, da vse stroške v zvezi z izdajo zavezujoče informacije nosi zavezanec za davek, kot to določa osmi odstavek 14. člena ZDavP-2. Pravilnik v 6. členu vprašanje stroškov natančneje ureja, in določa, da davčni organ zaračuna zavezancu za davek stroške za pripravo zavezujoče informacije v višini 50 eurov za uro dela, vendar ne manj kot 500 eurov.

Če davčni organ oceni, da bodo stroški za pripravo zavezujoče informacije presegli 2 000 eurov, lahko od prosilca zahteva predplačilo v višini 60 % ocenjenih stroškov. Po prejemu predplačila davčni organ nadaljuje z obravnavo zahteve za izdajo zavezujoče informacije.

Po posredovanju informacije organ zaračuna stroške in prosilcu izda račun v skladu s tem členom. V primeru, da predplačilo presega zaračunane stroške, davčni organ prosilcu ob posredovanju informacije vrne presežni znesek. Če pa zaračunani stroški presegajo znesek predplačila, prosilec razliko plača v skladu s četrtim odstavkom tega člena. Zavezanec za davek plača stroške na podlagi računa, ki ga izda davčni organ, in sicer v petnajstih dneh od prejema računa.

Generalni davčni urad ima šest mesecev časa, da izda zavezujočo informacijo.