Pojasnilo MF, št. 421-63/2009/2, 4. 5. 2009

Zavezanec prosi za ponovno proučitev mnenja Davčne uprave Republike Slovenije št. 4212-54/2008 z dne 17. 11. 2008, po katerem v primeru statusnega preoblikovanja odvetnika v odvetniško družbo ni mogoče uveljaviti nevtralne davčne obravnave v skladu z 2. točko četrtega odstavka 51. člena Zakona o dohodnini. Meni, da je navedeno pojasnilo sporno, ker verjetno ni nastalo na podlagi posveta s strokovnjaki s področja statusnega prava, kajti navedeni strokovnjaki zagotavljajo, da tudi odvetniki poslujejo preko podjetja in da se tudi zanje lahko smiselno uporabljajo določbe ZGD-1, ki se nanašajo na podjetje fizične osebe. V zvezi z navedenim pojasnjujemo:

Po proučitvi zgoraj navedenega pojasnila ugotavljamo, da je pojasnilo v skladu z 51. členom Zakona o dohodnini ((Uradni list RS, št. 117/06, 10/08, 78/08 in 125/08; v nadaljevanju: ZDoh-2) in namenom navedenega člena.

Pogoji za nevtralno davčno obravnavo v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti so določeni s četrtim odstavkom 51. člena Zakona o dohodnini. Gre za davčno ugodnost v obliki odloga davka, katero se lahko uveljavlja, v kolikor so izpolnjeni v ZDoh-2 določeni pogoji.

V skladu z 2. točko četrtega odstavka navedenega člena ZDoh-2 je določeno, da se pod določenimi pogoji lahko davčno nevtralno obravnava tudi prenehanje opravljanja dejavnosti zavezanca, ki se izvede v skladu z določenimi Zakona o gospodarskih družbah o statusnem preoblikovanju podjetnika. Po navedeni določbi lahko ugodnost uveljavljajo samo zavezanci, ki imajo položaj podjetnika po Zakonu o gospodarskih družbah, in zato morajo pri statusnem preoblikovanju upoštevati določbe Zakona o gospodarskih družbah sicer nimajo, vendar morajo v skladu s področno zakonodajo pri statusnem preoblikovanju upoštevati določbe Zakona o gospodarskih družbah v delu, ki ureja statusno preoblikovanje podjetnika, in s tem predpisan način, postopek in pravni učinki statusnega preoblikovanja ter odgovornost za nastale obveznosti pred preoblikovanjem.

S področnimi zakoni, s katerimi je urejeno opravljanje posameznih poklicnih dejavnosti fizičnih oseb (npr. Zakon o odvetništvu, Zakon o zdravstveni dejavnosti), ni določen način, postopek in pravni učinki statusnega preoblikovanja teh fizičnih oseb ter odgovornost za nastale obveznosti pred preoblikovanjem, niti da se mora v teh primerih smiselno uporabljati Zakon o gospodarskih družbah. Glede na to, da statusno preoblikovanje drugih fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, razen podjetnikov, s predpisi ni urejeno, je bilo ob sprejemanju ZDoh-2 sprejeto stališče, da se glede na naravo ugodnosti (odlog davka), ugodnost lahko omogoči samo zavezancem, za katere je statusno preoblikovanje ustrezno urejeno s predpisi.

Ob tem pripominjamo, da se z zgoraj navedenim pojasnilom v ničemer ne zanika strokovnost članka dr. Nine Plavšak, katerega navaja zavezanec, niti strokovnosti trditve dr. Ivanjka, katero tudi navaja v dopisu.