Vlada je na redni seji 16. aprila 2009 sprejela Mnenje o zahtevi Državnega sveta, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o jamstveni shemi Republike Slovenije. Vlada Republike Slovenije je mnenje Državnega sveta RS podrobno preučila in ga zavrača ter predlaga, da Državni zbor pri ponovnem odločanju zakon ponovno izglasuje.

Državni zbor je na 4 redni. seji dne 27. marca 2009 sprejel Zakon o jamstveni shemi Republike Slovenije, katerega cilj je omogočiti gospodarskim družbam lažjo pridobitev likvidnih sredstev za financiranje vlaganj v investicije in obratna sredstva. Državni svet Republike Slovenije je na 7. redni seji dne 2.4. sprejel sklep, na podlagi katerega je podal zahtevo, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o jamstveni shemi Republike Slovenije.

Zahtevo je utemeljil z mnenjem, da v obravnavanem zakonu niso enakopravno obravnavani vsi gospodarski subjekti, ki poslujejo na trgu. V mnenju je navedeno, da je zakon namenjen le za gospodarske subjekte, ki so organizirani po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), medtem ko so gospodarski subjekti, organizirani v skladu z Zakonom o zadrugah (ZZad) iz obravnavanega zakona izvzeti. Mnenje navaja, da zadruge prav tako poslujejo na trgu pod enakimi pogoji kot drugi gospodarski subjekti, zato bi jih zakon moral obravnavati enakopravno.

Vlada Republike Slovenije je mnenje Državnega sveta RS podrobno preučila ter ga zavrača.

Zakona o jamstveni shemi je del drugega paketa protikriznih ukrepov, ki jih je sprejela Vlada Republike Slovenije za ublažitev posledic finančne krize. Namen Zakona o jamstveni shemi je sprostiti tim. kreditni krč, ki je nastal zaradi ustavitve dotoka tujih finančnih virov v slovenske banke in posledično zmanjšanje likvidnosti gospodarstva. Z jamstvi države po Zakonu o jamstveni shemi bodo banke stimulirane h kreditiranju podjetij, ki bodo lahko s pomočjo likvidnih sredstev nadaljevala s proizvodnjo in začela ali dokončala pomembne investicijske projekte.

Zakon je namenjen za gospodarske družbe, ki so nosilke gospodarskega razvoja Republike Slovenije in ki zaposlujejo veliko večino delovno sposobnega prebivalstva. Financiranje investicij in obratnih sredstev je za te družbe vitalnega pomena, saj se razmere za konkuriranje na globalnih gospodarskih trgih vsakodnevno zaostrujejo in podjetja, ki nimajo zagotovljenih sredstev za poslovanje, v tej gospodarski situaciji ne morejo preživeti. Zaradi tega je sprejem Zakona o jamstveni shemi nujen saj bo v nasprotnem primeru prišlo do nelikvidnosti pretežnega dela gospodarstva in posledično tudi zapiranja podjetij.

Besedilo zakona in rešitve, ki jih zakon predlaga so v celoti prilagojene statusu gospodarskih družb (boniteta, zavarovanje, namen kreditiranja ipd.) in jih ni mogoče uporabiti za subjekte, ki niso organizirani kot gospodarske.

Zadruge so v nasprotnem primeru organizacije vnaprej nedoločenega števila članov, ki ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih članov in torej niso ustanovljene na trgu, da bi samostojno opravljale pridobitno dejavnost. Zgodovinsko gledano je torej temeljna razlika med podjetjem in zadrugo v tem, da se podjetje organizira izključno zaradi ustvarjanja dobička, zadruga pa se organizira za opravljanje takih dejavnosti, ki niso vedno pridobitne ali pa vsaj niso pretežno pridobitne. Vlada meni, da je zaradi specifičnosti poslovanja zadrug, zaradi katerih so le te organizirane z Zakonom o zadrugah primerneje poiskati ustrezno rešitev v okviru drugih možnosti.

Vlada Republike Slovenije zato predlaga, da Državni zbor pri ponovnem odločanju zakon ponovno izglasuje.

Vir: UVI