Vlada je sprejela Predlog zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev v času finančne in gospodarske krize. S predlaganim zakonom o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev v času finančne in gospodarske krize se bodo dodatno obdavčevali dohodki, ki jih prejmejo člani poslovodstev poslovnih subjektov-pravnih oseb, ki so posredno ali neposredno v lasti Republike Slovenije ali so od države prejeli poroštva oziroma jamstva ali sredstva na podlagi ukrepov, ki sta jih sprejela Državni zbor in vlada.

Zadnje ekonomske ocene stanja v Sloveniji, glede na pričujočo finančno in gospodarsko krizo, pa zahtevajo ustrezne ukrepe tudi na področju dohodkov poslovodstev poslovnih subjektov-pravnih oseb, ki so v večinski državni lasti in od poslovnih subjektov-pravnih oseb, ki so od države prejeli poroštva oziroma jamstva ali sredstva na podlagi ukrepov za blažitev posledic finančne in gospodarske krize.

Vlada je zato za ublažitev finančne in gospodarske krize tudi na tem področju sprejela vrsto ukrepov. Eden izmed njih je tudi sprejetje priporočila predstavnikom Republike Slovenije v nadzornih organih gospodarskih družb, katerih večinska lastnica je RS, za sklepanje pogodb o zaposlitvi za poslovodne osebe oziroma za določanje glede na krizne razmere primernih plač, nagrad in odpravnin za te osebe. V zvezi z dodeljevanjem poroštev oziroma jamstev države in dodeljevanjem sredstev iz naslova teh ukrepov pa je za prejemnike tudi določila plačna razmerja za poslovodstva teh družb, sprejeta je bila tudi prepoved izplačevanja nagrad članom poslovodstev iz teh sredstev, ipd. Tudi v zakonu o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa je določeno, da v obdobju sprejemanja subvencij delodajalci ne bodo smeli izplačevati nagrad članom vodstva in nadzornega sveta.

Tako urejanje dohodkov članov poslovodstev v gospodarskih družbah ni v neposredni pristojnosti vlade, tudi če so le-te v neposredni ali posredni večinski lasti države. Vlada ne odloča (razen v izjemnih primerih) o pogodbah s poslovodnimi osebami. Vlada lahko članom nadzornih organov, ki določajo dohodke poslovodstev, v podjetjih, ki so v večinski lasti države, zgolj priporoča, kako naj ravnajo pri določanju njihovega plačila. Še posebej zato, ker gre v primeru plač in nagrad poslovodstva za civilno pogodbeno razmerje med podjetjem in omenjenimi osebami, ki je tudi iztožljivo. Podatki o prejemkih poslovodstva pa niso javni. Javnost teh podatkov bi sicer omogočila vladi vpogled v te dohodke in presojo njihove primernosti glede na zastavljene cilje in realizirane dosežke. Iz tega se da sklepati na možno neodvisnost dohodkov poslovodstva tako od trenutnih poslovnih uspehov podjetja kot tudi od dodeljevanja državnih pomoči, kar nadalje pomeni, da je znižanje plače poslovodstva ali pa neizplačevanje nagrad v tem času bolj stvar odločitve poslovodstva kot pa nadzornih organov teh subjektov in države kot lastnika oziroma vlade kot zastopnika države. Ravnanje v okviru pričakovanih odzivanj na krizo je v teh primerih predvsem torej stvar managerske etike.

Tudi v Sloveniji se je tako kot v tujini nagrajevanje managementa od osamosvojitve dalje močno povečalo. Poleg tega je tudi strokovna javnost ugotovila, da sedanji sistem ureditve nagrajevanja managerjev stimulira neko specifično managersko obnašanje, ki je kratkoročno usmerjeno, tvegano in spodbuja moralni hazard - uspeh nagrajuje, neuspeha pa ne kaznuje.

Vlada meni, da je za uravnavanja politike dohodkov članov poslovodstev določenih poslovnih subjektov-pravnih oseb potrebno ukrepati tudi z ustrezno davčno politiko.

Po predlogu zakona bodo fizične osebe, ki so člani poslovodstev poslovnih subjektov - pravnih oseb, kjer je država neposredno ali posredno večinska lastnica, in člani poslovodstev poslovne subjektov – pravnih oseb, ki so od države prejeli poroštva oziroma jamstva ali sredstva na podlagi ukrepov za blažitev finančne in gospodarske krize, zavezanci za plačilo dodatnega davka na nekatere njihove dohodke, ki jih prejmejo za vodenje poslovnega subjekta.

Dodatna obdavčitev se nanaša na dohodke iz naslova plače in nadomestila plače, nagrade za poslovno uspešnost, odpravnine, dohodka na podlagi udeležbe v dobičku, nekatere bonitete in druge dohodke za vodenje poslov. Plača oziroma nadomestilo plače bi bilo dodatno obdavčeno v delu, ko plača oziroma nadomestilo plače za mesec presežeta 12.500 eurov mesečno, plačilo za poslovno uspešnost bi bilo dodatno obdavčeno v primeru preseganja dvakratne povprečne mesečne plače zavezanca, če pa ta presega znesek 25.000 eurov letno pa v višini, ki presega 25.000 evrov, odpravnina pa v primeru preseganja šestkratne povprečne mesečne plače zavezanca, če pa ta presega znesek 75.000 eurov letno, pa v višini, ki presega 75.000 eurov. Dohodek, ki ga prejme zavezanec na podlagi udeležbe v dobičku bi bil dodatno obdavčen, kadar bi ta presegal njegovo dvakratno povprečno mesečno plačo, če pa ta presega 25.000 eurov letno, pa v višini, ki presega 25.000 eurov, obdavčeni boniteti pa kadar bi presegali njegovo dvakratno povprečno mesečno plačo, če pa ta presega znesek 25.000 eurov letno, pa v višini, ki presega 25.000 eurov. Davčna osnova od drugih dohodkov za vodenje poslov pa je celoten posamezen dohodek.

Predlaga se, da se davek odmeri od letne davčne osnove, ki predstavlja seštevek vseh navedenih presežkov dohodkov, po stopnji 49 odstotkov. Ob predpostavki, da so sicer dohodki članov poslovodstev obdavčeni v tretjem dohodninskem razredu, kjer znaša stopnja za odmero dohodnine 41% bodo navedeni dohodki teh oseb dosegli skoraj 90 odstotno obdavčitev. Nadalje bo z zakonom predloženo, da dodatni davek odmeri davčni organ z odločbo na podlagi napovedi davčnega zavezanca.

Dodatna obdavčitev naj bi se nanašala na zgoraj navedene dohodke, izplačane po 1. januarju 2009. Veljavnost zakona naj bi potekla konec leta 2010, za člane poslovodstev v poslovnih subjektih, ki so od države prejeli poroštva oziroma jamstva ali sredstva na podlagi ukrepov za blažitev finančne in gospodarske krize pa v davčnem (koledarskem letu), ko se iztečejo ukrepi za blažitev posledic finančne in gospodarske krize.

Vir: UVI