Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 20.2.2009 13:59:28

Sprejet drugi paket protikriznih ukrepov

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Sprejet drugi paket protikriznih ukrepov

Vlada je na seji 19. februarja 2009 sprejela nov paket ukrepov za blaženje finančne in gospodarske krize, ki predstavljajo nadaljevanje vladnih aktivnosti na tem področju.

Prvi sveženj ukrepov za blažitev njenih posledic, ki je bil sprejet že v novembru in decembru 20008, je bil usmerjen predvsem v povečanje likvidnosti v bančnem sistemu, zmanjševanje javne porabe in ohranjanje delovnih mest z zagotavljanjem dodatnih spodbud gospodarstvu.

Drugi del ukrepov je sicer predvsem razvojno naravnan, še vedno pa precejšen del sredstev usmerja v spodbujanje kreditne aktivnosti bank in posledično izboljšanja likvidnosti podjetij, saj je zaradi nadaljevanja negotovosti na evropskih trgih še vedno zmanjšana kreditna aktivnost bank.

Mehanizmi/vzroki, ki tveganja povečujejo, so predvsem:

  • krčenje realne aktivnosti (naročil, prodaje, prejetih plačil) ob počasnejšem krčenju stroškov podjetij,

  • pospešena selitev komitentov k bankam, ki jih še ne poznajo (zaradi različnih likvidnostnih situacij pri posameznih bankah in posledično sorazmernega ustavljanja kreditiranja pri nekaterih bankah), znižanje vrednosti zavarovanj (padec cen nepremičnin, premičnin, vrednostnih papirjev),

  • močno povečana tveganja (padec cen VP, nižanje donosov, kar otežuje servisiranje dolga),

  • nezaupanje v likvidnost ali solventnost podjetij s strani njihovih poslovnih partnerjev (zaradi česar z njimi omejijo poslovanje, kar posledično dejansko pripelje do njihovih težav).
Drugi paket ukrepov za blažitev finančne in gospodarske krize je bil pripravljen na osnovi primerjalnih izkušenj s protikriznimi programi v drugih državah članicah EU, še posebej v naših največjih zunanjetrgovinskih partnericah. Ukrepi tudi sledijo priporočilom Evropske komisije za oživitev gospodarstva in se nanašajo na naslednja področja:

1. finance in likvidnost podjetij,
2. trg dela, vseživljenjsko učenje in socialna varnost,
3. infrastruktura,energija, okolje - za trajnostni razvoj,
4. izboljšanje koriščenja kohezijskih sredstev.

Vlada je ukrepe pripravila vzporedno z rebalansom državnega proračuna za leto 2009, ki temelji na varčevalnih ukrepih in predlogu izboljšav za izvajanje kohezijske politike in bo predvidoma sprejet 26. februarja 2009.

1. Finance in likvidnost podjetij:

a) Jamstvena shema bankam za splošno kreditiranje
Garancijska shema bankam za splošno kreditiranje podjetij je tokrat zagotovo najpomembnejši ukrep. Cilj ukrepa je izboljšanje ponudbe kreditov podjetjem, in sicer prek zmanjšanja kreditnih tveganj bank do višine ene milijarde evrov. Z zainteresiranimi bankami se sklenejo okvirne pogodbe o jamstvu, ki bodo omejene po višini. Vsaka banka ima možnost oblikovati portfelj kreditov, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, ter zanj pridobiti skupno jamstvo. Obvezna je lastna udeležba banke v tveganju, in sicer v višini najmanj 20 odstotkov. Če podjetje kredita ne vrne, se lahko banka poplača z delnim unovčenjem jamstva.

b) Individualna poroštva države za zadolževanje podjetij
Cilj ukrepa je pomoč podjetjem pri pridobivanju kreditov v času zmanjšanja likvidnosti finančnega trga. Poroštveni potencial se zagotovi z zakonom o izvajanju proračuna v višini 500 milijonov evrov. Ukrep ima tudi varovala, med drugim tudi tega, da največji znesek posojila ne presega skupne letne mase prejemnika za leto 2008, pri novih podjetjih pa ne sme preseči ocenjene letne mase plač v prvih dveh letih delovanja. Poroštvo ne sme preseči 50 odstotkov posojila in se lahko nanaša le na posojila za naložbe in obratni kapital.

Oba ukrepa se izvajata do 31. decembra 2010.

c) Dokapitalizacija SID banke
S spremembo zakona o SID je predvidena tudi dokapitalizacija SID banke za 160 milijonov evrov, na 300 milijonov evrov. Povečanje kapitala SID banke bo prispevalo k dolgoročni vzdržnosti poslovanja banke, saj je kapitalsko močna razvojna banka lahko v takih razmerah pomembno orodje ekonomske in tudi socialne politike.

Dodatni argumenti za dokapitalizacijo so:

  • večja finančna moč zagotavlja možnost pridobitve boljšega ratinga, s tem pa tudi ugodnejše vire financiranja s prenosom te ugodnosti na upravičene prejemnike sredstev,

  • kapital predstavlja vir sredstev, ki ga banka lahko neposredno uporabi za izvajanje nalog

  • večji kapital omogoča širitev aktivnosti brez novih dokapitalizacij v obdobju predvidenega povečevanja proračunskega primanjkljaja.
d) Pomoč male vrednosti (nova shema »DE MINIMIS)
Pomoč male vrednosti - gre za državno pomoč podjetjem, ki ne presega 500.000 evrov za obdobje do 31.12.2010 - je eden od ukrepov, ki vpliva na sposobnost normalnega delovanja podjetij. Ta ukrep bo namenjen za pokrivanje operativnih stroškov, stroškov poslovanja, ki bo pomagal podjetjem prebroditi trenutne likvidnostne težave zaradi nedelovanja finančnega trga. Predvidoma bo za ta namen na voljo 20 milijonov evrov.

e) sofinanciranje vlaganj v strateške projekte s področij čiste in tehnološko napredne industrije
Gre za finančno podporo strateškim projektom podjetij na prioritetnih področjih čiste in tehnološko napredne industrije (kot npr. avtomobilske) z zagotovitvijo ugodnih kreditov podjetjem za nadaljnja vlaganja v raziskave in razvoj.
V ta namen bo preko SID banke odprta kreditna linija Evropske investicijske banke za raziskave in razvoj na področju čiste in tehnološko napredne avtomobilske industrije. Od skupno 5 milijard evrov, ki jih ima EIB na voljo za vso Evropo, bi lahko naša država dobila okoli 300 milijonov evrov.

S tem ukrepom bo država omogočila, da bodo podjetja ohranjala in tudi izboljšala svoj konkurenčni položaj na globalnem trgu. Pospešena bodo vlaganja v raziskave in razvoj na prioritetnih vsebinskih področjih:

  • okolje in učinkovita raba energije,
  • varnost,
  • udobje ter
  • novi materiali in tehnologije za prva tri področja, skupaj z vlaganji v tehnološke in netehnološke inovacije, so v skladu z nacionalno politiko, kot tudi usmeritvami na EU ravni.
Podpora razvojnim projektom bo zagotavljala ohranitev položaja v dobaviteljskih in partnerskih verigah ter nadaljnji tehnološki preboj slovenske industrije.

2. Ukrepi s področja trga dela, vseživljenjskega učenja in socialne varnosti:

Usmerjeni so predvsem v:

a) sofinanciranje usposabljanja in izobraževanje zaposlenih in brezposelnih ter mladih (absolventov), ki šele vstopajo na trg dela

  • Ukrep je namenjen usposabljanju v mikro in malih podjetjih ter v podjetjih, ki so uvedla krajši delovni čas in bodo tudi imela prednost pri pridobivanju sredstev. Sredstva v višini 4 milijonov evrov so zagotovljena v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja.

  • Mladim – absolventom se bo omogočilo usposabljanje na delovnem mestu za področje, na katerem študirajo, Po dokončanem študiju v določenem roku bi absolvente, ki so bili vključeni v prvi del ukrepa, podprli še s subvencijo za zaposlitev pri istem ali drugem delodajalcu. Ukrep je ovrednoten na 3 milijone evrov.
b) prezaposlovanje delavcev na perspektivna delovna mesta ter samozaposlovanje
Preko nove sheme de minimis bodo zagotovljena sredstva v višini 8 milijonov evrov za usposabljanje zaposlenih z namenom, da si pridobijo nova znanja in kompetence in s tem postanejo fleksibilnejši na trgu dela. Del sredstev v okviru tega ukrepa bo namenjenih tudi programom prestrukturiranja podjetij.

c) podpora razvojnim projektom, kot je npr. socialno podjetništvo
Namen ukrepa je z javnim razpisom zagotoviti podporo pilotskih projektov socialnega podjetništva ter hkrati zagotoviti razvoj sistemske podpore socialnemu podjetništvu v Sloveniji (predpisi, strategija, usposabljanje, podporno okolje). S tem se bodo povečevale možnosti zaposlovanja težje zaposljivih skupin brezposlenih, preprečevala socialna izključenost in prispevalo k razvoju novih storitev. Za izvedbo so namenjena sredstva v višini 6 milijonov evrov.

3. Spodbujanje trajnostnega razvoja: infrastruktura – energija – okolje:

a) Energetska sanacija objektov v javni lasti
Izveden bo program energetske sanacije objektov v javni lasti v okviru sredstev kohezijskega sklada v višini do 20 milijonov evrov. Cilj ukrepa je znižanje materialnih stroškov za energijo, pospešitev javnih investicij in oživitev gradbene dejavnosti in spodbuda trajnostni rabi energije s podporo zavezam, ki izhajajo iz podnebno-energetskega paketa.
Pod vodstvom ministrstva za okolje in prostor bo izdelana metodologija ocenjevanja energetske učinkovitosti investicije. Na tej osnovi bo pripravljen program projektov energetske sanacije objektov, ki bodo imeli največje energetske prihranke, torej tistih projektov, kjer bo učinek investicije največji.

b) Širokopasovne povezave za javne ustanove
Cilj ukrepa je, da se do konca leta 2010 individualnim uporabnikom in javni upravi (javnim ustanovam) omogoči prenosno hitrost vsaj 1Mbit/s. Ta hitrost naj bi bila tudi predpisana kot univerzalna storitev pri komercialnih ponudnikih storitev.

Ukrep je usmerjen predvsem v izgradnjo manjkajočih delov že obstoječe infrastrukture (omrežja ARNES (organizacijam s področja raziskovanja, izobraževanja), HKOM (omrežje državnih organov) in zNET (e zdravstveno informacijski sistem), optične povezave do končnega uporabnika in sisteme porazdeljenega upravljanja. Za ukrep je namenjenih 15 milijonov evrov.

4. Izboljšanje koriščenja kohezijskih sredstev:

Vlada je na seji 5. februarja 2009 sprejela 10 sklepov, usmerjenih v povečanje učinkovitosti koriščenja kohezijskih sredstev vključno z ukrepi, ki lahko sočasno prispevajo k blaženju posledic finančne in ekonomske krize. Za reševanje krize oziroma za zagotavljanje finančnih virov za protikrizne ukrepe je ključnega pomena sklep, ki nalaga SVLR in MF, da najmanj kvartalno pregleda realizacijo načrtovanih aktivnosti proračunskih uporabnikov in v primeru nezadostne realizacije glede na načrtovano, predlagata vladi trajno ali začasno prerazporeditev sredstev kohezijske politike na »krizne ukrepe«.

5. Zaključek:

Ob vsem navedenem bo v rebalansu in pri pripravi prihodnjih proračunov in razvojnih dokumentov zagotovljena razvojna naravnanost javnih financ in k merljivim ciljem. Za to bodo nujne spremembe pri strukturi javnofinančnih odhodkov v smeri razvojnih prednostnih nalog in učinkovitejše črpanje sredstev EU. Racionalizacija in prestrukturiranje javnih izdatkov se bosta nadaljevala z upoštevanjem razvojnih prioritet, predvsem s financiranjem izobraževanja in vseživljenjskega učenja, raziskav in razvoja ter infrastrukture.

Sprejet sveženj varčevalnih ukrepov

Vlada je na seji 19. februarja 2009 na podlagi Izhodišč za pripravo rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2009 ob upoštevanju parafiranega Dogovora o ukrepih na področju plač v javnem sektorju zaradi spremenjenih makroekonomskih razmer za obdobje 2009–2010 obravnavala in sprejela varčevalne ukrepe vlade kot sestavni del drugega svežnja protikriznih ukrepov, ki je povezan s predlogom Rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2009 in sprejemom nadaljnjih ukrepov za odpravljanje posledic finančne krize.

Predložene varčevalne ukrepe vlada sprejema, potem ko je 18. 12. 2008 sprejela prvi sklop ukrepov, ki naj pomagajo ublažiti posledice finančne krize. V prvem sklopu ukrepov je imel glavni finančni učinek na proračun ukrep subvencioniranja skrajšanja delovnega časa v višini 230 milijonov evrov, ki je bil v obliki zakona že sprejet v Državnem zboru RS. Poleg tega so bili sprejeti še ukrepi na področju znanosti in raziskav v višini 58 milijonov evrov ter konkurenčnosti malih in srednjih podjetij v skupni višini 24,6 milijona evrov. Navedene ukrepe je bilo treba ob drugih za leto 2009 že sprejetih obveznostih vključiti med odhodke državnega proračuna oziroma upoštevati izpad prihodkov iz naslova spremenjene zakonodaje in bistveno spremenjenih makroekonomskih okoliščin.

Drugi sveženj vladnih ukrepov, ki naj pomagajo ublažiti posledice finančne krize, zato sestavljajo dodatni ukrepi zoper finančno in gospodarsko krizo, predlog Rebalansa državnega proračuna za leto 2009 in predloženi varčevalni ukrepi. Vlada je na seji 22.1.2009 že sprejela Izhodišča za pripravo rebalansa državnega proračuna za leto 2009 ter na sejah dne 24.12.2008 spremembe in dopolnitve Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju, dne 12.02.2009 predlog Zakona o začasnem znižanju plač funkcionarjev in dne 19.02.2009 sprejela parafiran Dogovor o ukrepih na področju plač v javnem sektorju zaradi spremenjenih makroekonomskih razmer za obdobje 2009-2010, ki je bil predmet pogajanj z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja. Predložitev rebalansa državnega proračuna in njegova izvršitev v letu 2009 nista mogoči brez sprejetja predloženih varčevalnih ukrepov vlade.

Varčevalni ukrepi, ki so pripravljeni na podlagi teh dveh že sprejetih dokumentov, so razdeljeni v tri sklope:
1.stroški plač, organizacijski in kadrovski ukrepi,
2.ukrepi za zmanjšanje stroškov materialno-tehničnih pogojev za delovanje organov državne in javne uprave,
3.varčevalni ukrepi, predlagani drugim akterjem.

Omenjeni pristop izhaja iz podobnih izkušenj, pridobljenih med gospodarsko recesijo in ob omejenih javnofinančnih virih, ko brez varčevanja ni mogoče uresničiti zastavljenih omejitev obsega odhodkov pri posameznih kategorijah stroškov, še posebej ne zaradi predvidenih učinkov dosedanjega zaposlovanja oziroma pogojev zaposlovanja ter že sprejetih zavez glede stroškov materialno-tehničnih pogojev delovanja organov državne in javne uprave.

Da bi varčevalni ukrepi v polni meri zagotovili želene prihranke, morajo biti dovolj vseobsežni oziroma zastavljeni tako, da jih vsi akterji »posvojijo« v smislu uporabe predloženih zavez, instrumentov in pogojev ter tako pripomorejo k varčevanju pri posameznih stroškovnih kategorijah.

Sprejetje varčevalnih ukrepov in njihova polna uresničitev bosta omogočila, da v Rebalansu državnega proračuna za leto 2009 finančno podpremo večjo investicijsko porabo in pospešeno črpanje sredstev EU ter tiste ukrepe (npr. subvencioniranje skrajšanja polnega delovnega časa), ki pomagajo blažiti posledice finančne in gospodarske krize. V odvisnosti od dogovora s sindikati in učinkov delovanja sprejetih varčevalnih ukrepov bo mogoče predlagati naslednji sklop ukrepov za ublažitev finančne in gospodarske krize.

V nadaljevanju so podrobneje pojasnjeni posamezni sklopi varčevalnih ukrepov.

1. Stroški plač, organizacijski in kadrovski ukrepi:

  1. Vlada je glede plač v javnem sektorju sprejela:

    • dne 24.12.2008: spremembe in dopolnitve Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju, s katerimi je ohranila odbitek od osnovnih plač direktorjev na ravni 1,0% do konca leta 2009;

    • dne 12.02.2009: predlog Zakona o začasnem znižanju plač funkcionarjev ki za čas enega leta od začetka veljavnosti zakona določa znižanje osnovnih plač funkcionarjev za 4%; ukrep velja tudi za funkcionarje, ki prejemajo nadomestila plače ter

    • dne 18.02.2009: parafiran Dogovor o ukrepih na področju plač v javnem sektorju zaradi spremenjenih makroekonomskih razmer za obdobje 2009-2010, ki je bil predmet pogajanj s socialnimi partnerji.

  2. Vlada nalaga Ministrstvu za javno upravo, da Skupni kadrovski načrt organov državne uprave in Zbirni kadrovski načrt za leti 2009 in 2010 pripravi na podlagi dovoljenega števila zaposlenih po stanju na dan 31.12.2008. Skupni in zbirni kadrovski načrt za leti 2009 in 2010 se pripravita tako, da se skupno število zaposlenih glede na stanje dovoljenega števila zaposlenih na dan 31.12.2008 v letu 2009 zmanjša za 2%, razen v Slovenski vojski, Policiji in Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. Skupno dovoljeno število zaposlenih pri Slovenski vojski, Policiji in Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij se zmanjša za 1%, in sicer pod pogojem, da se ne zmanjšuje operativnost vojaških enot in policije, da se ne zmanjša prisotnost policije na terenu in da se ne zmanjšuje število zaposlenih, ki delajo neposredno v zaporih.

    Skupni kadrovski načrt organov državne uprave za leto 2009 in 2010 se pripravi tako, da se najvišje dovoljeno število zaposlenih v posameznih organih določi na podlagi opravljene analize v skladu z 2. točko sklepa vlade številka: 11000-6/2008/6 z dne 24.12.2008 in ob upoštevanju obsega in razdelitve nalog iz pristojnosti posameznega organa ter obremenjenosti posameznih javnih uslužbencev.

    Ne glede na prvi in drugi odstavek te točke pa se mora zagotoviti popolnjenost sistemiziranih inšpektorskih mest.

    Hkrati vlada nalaga Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko ter Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo pripravita pregled števila zaposlenih in analizo obremenjenosti javnih uslužbencev, ki opravljajo naloge na področju črpanja evropskih sredstev, zaradi opredelitve potrebnega števila zaposlenih.

  1. Vlada nalaga ministrstvom in vladnim službam, da pripravijo spremembe aktov o sistemizaciji delovnih mest tako, da bodo načeloma izražali dejansko stanje zaposlenih, in hkrati proučijo možnost združitve posameznih služb oziroma organov v resorjih ter pripravijo predlog organizacijskih sprememb.

    V zvezi s tem vlada nalaga Ministrstvu za javno upravo, da čim prej predlaga spremembe predpisov s področja javnih uslužbencev, ki predrugači postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov v državnih organih, vključno z načelom, da se za potrebe vodenja teh postopkov za delodajalca šteje posamezen državni organ.

    Vlada nalaga Ministrstvu za javno upravo, da prouči možnost umestitve postopka mediacije v delovnih sporih javnih uslužbencev v Zakon o javnih uslužbencih.

    Vlada nalaga Ministrstvu za javno upravo, da pripravi spremembe zakona o javnih uslužbencih in podzakonskih predpisov tako, da se določijo normativi in standardi za oblikovanje organizacijskih enot, položajev in števila ter zahtevnosti delovnih mest v organih, za katere velja zakon in podzakonski predpis.

  2. Vlada nalaga vsem organom državne uprave, da ob upoštevanju sklepov vlade o zmanjšanju števila zaposlenih prosta delovna mesta v okviru dovoljene kvote zaposlitev načeloma zasedajo v skladu z drugim odstavkom 57. člena v povezavi z 48. členom Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št, 63/07 – UPB-3, in 65/08) s premestitvijo javnih uslužbencev iz drugih organov državne uprave v okviru internega trga dela.

    Prav tako vlada nalaga Ministrstvu za javno upravo, da okrepi delovanje internega trga dela v organih državne uprave.

  3. Vlada nalaga pristojnim ministrstvom in vladnim službam, da takoj začnejo mesečno spremljati zaposlovanje tudi v osebah javnega prava s svojega delovnega področja (področje zdravstva, šolstva, socialnega varstva, kulture in drugih delov javnega sektorja), ki niso vključene v zbirni kadrovski načrt, tako da se bo število zaposlenih v letu 2009, ki se financirajo iz javnih sredstev, skladno z obsegom programov, ki se financirajo iz javnih sredstev, praviloma zmanjševalo v obsegu, kot to velja za organe državne uprave. V predvideno zmanjšanje skupnega števila zaposlenih v javnem sektorju se ne štejejo morebitni prenosi dejavnosti na subjekte izven javnega sektorja in s tem povezanimi prevzemi javnih uslužbencev. Ministrstva morajo o stanju zaposlenosti v osebah javnega prava s svojega delovnega področja poročati Vladi Republike Slovenije najmanj dvakrat letno, in sicer v juliju in decembru.

  4. Vlada nalaga resornim ministrstvom, da pri financiranju posrednih proračunskih uporabnikov ne zagotavljajo sredstev za povečanje zaposlovanja, razen pri razširjeni dejavnosti, ki je dogovorjena s financerjem. Vlada v letu 2009 ne bo dajala soglasij k finančnim načrtom posrednih proračunskih uporabnikov, če ti predvidevajo povečanje zaposlovanja na račun proračunskih sredstev.

  5. Vlada nalaga Ministrstvu za javno upravo, da pripravi spremembe Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih tako, da bo treba tudi za manjše spremembe sistemizacije, ki imajo finančne posledice oziroma, ki pomenijo dodatno sistemizirana delovna mesta ali višanje zahtevnosti sistemiziranih delovnih mest, pridobiti soglasje Vlade Republike Slovenije. Ministrstva in vladne službe morajo spremembe aktov o sistemizaciji pred predložitvijo v vladni postopek finančno ovrednotiti in pridobiti soglasje Ministrstva za finance, če sprememba zahteva dodatna sredstva.

  6. Vlada je sklenila, da se v letu 2009 zaradi uresničevanja cilja zmanjševanja prirasta stroškov zmanjšajo stroški v državnem proračunu za izplačilo avtorskih in podjemnih pogodb ter tudi stroški študentskega dela skupno vsaj za 20% glede na leto 2008.

  7. Vlada poziva gospodarske družbe oziroma predstavnike v nadzornih organih v javnih podjetjih in drugih gospodarskih družbah, ki so v delni ali celotni neposredni ali posredni lasti Republike Slovenije, da spoštujejo sklep vlade št. 10007-1/2009/3 z dne 22.1.2009 o znižanju zneskov sejnin oziroma izplačilu nagrad. Zaradi možnosti vplivanja na zmanjševanje stroškov v osebah javnega sektorja z znižanjem sejnin članom organov nadzora oziroma upravljanja (nadzorni svet javnega sklada, svet javne agencije, svet javnega zavoda ali upravni odbor javnega gospodarskega zavoda) se med finančno krizo do 31. decembra 2010 sejnine v skladu z uredbo vlade ustrezno znižajo.

  8. 2. Ukrepi za zmanjšanje stroškov materialno-tehničnih pogojev za delovanje organov državne in javne uprave:

  9. Vlada zavezuje vsa ministrstva, vladne službe in druge uporabnike javnih sredstev, da proučijo lastne predpise in dosedanjo prakso poslovanja ter da izvajajo svoje naloge in storitve za državljane učinkovito in racionalno ter brez nepotrebnih stroškov. Ministrice in ministri v sodelovanju s predstojniki direktoratov zato ob pripravi rebalansa državnega proračuna za leto 2009 določijo obseg in vrsto odhodkov, ki niso nujno potrebni za uspešno opravljanje del in nalog posameznih ministrstev, ter jih ne vključijo v predlog rebalansa državnega proračuna.

  10. Vlada naloži Ministrstvu za finance in Ministrstvu za javno upravo da pripravita spremembe Zakona o javnem naročanju (ZJN-2) in Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev ZJNVETPS) s ciljem povečanja konkurenčnosti, gospodarnosti in učinkovitosti pri oddaji javnih naročil, predvsem pri morebitni objavi naročil nižjih vrednosti na spletu; združevanju naročil, v izogib drobljenju naročil, predvsem storitev, ki jih naročniki oddajo za dlje časa; obvezno osnovno izobraževanje uslužbencev, ki se ukvarjajo z oddajo naročil in ostale ustrezne spremembe, ki bodo povečale gospodarnost in učinkovitost pri oddaji javnih naročil.

    Vlada naloži Ministrstvu za javno upravo, da ob pripravi spremembo Zakona o integriteti le-tega dopolni tako, da predvidi nujno oddajo premoženjskih stanj vseh oseb, ki so vpletene v javno naročanje nad določenimi vrednostmi. Obenem naloži ministrstvu pri pripravi poročil predlog dopolnitve predmetov skupnih javnih naročil, v obsegu, ki je primeren in zmanjšuje stroške poslovanja državne uprave.

  11. Vlada zavezuje ministrstva, vladne službe in druge uporabnike javnih sredstev, da vse predpise in druge dokumente vlade pripravljajo v svojih službah, le izjemoma pa za to zadolžijo zunanje strokovnjake. Vlada nalaga Ministrstvu za javno upravo, da pripravi predpis o načinu sodelovanja pri pripravi predpisov in drugih dokumentov vlade in določi način in višino možnega plačila za tako sodelovanje.

  12. Vlada nalaga Ministrstvu za javno upravo, da prouči merila za določanje obsega in opremljenosti poslovnih prostorov za potrebe državne uprave oziroma Načrt reševanja prostorske problematike državnih organov na primarni ravni in Načrt reševanja prostorske problematike za potrebe državne uprave na sekundarni ravni za obdobje 2008 – 2018 ter po potrebi pripravi spremembo teh meril oziroma načrtov, pri čemer naj upošteva merila za 1.energetsko varčno gradnjo, ki jih pripravi Ministrstvo za okolje in prostor. Ministrstvo za okolje in prostor je dolžno najkasneje do 30.6.2009 predpisati normative za učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije za objekte, ki so v lasti Republike Slovenije.

    Vlada nalaga Ministrstvu za javno upravo, da v sodelovanju z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, na podlagi razvoja informacijske tehnologije in prenovljene strategije, ki ureja omenjeno področje, poenoti standarde informacijske tehnologije in jih po potrebi na novo določi.

  13. Vlada nalaga Ministrstvu za javno upravo, da pospeši pripravo strategije ravnanja z nepremičnim premoženjem. V tem dokumentu Ministrstvo za javno upravo še posebej izpostavi obveznost organov, ki so pristojni za reševanje prostorske problematike, da pred nakupom ali drugačnim načinom pridobitve lastninske pravice preverijo možnost pridobitve ustrezne nepremičnine na internem trgu nepremičnin. Vlada nalaga Ministrstvu za javno upravo, da predlaga nadaljnje ukrepe za zmanjševanje stroškov najemnin ter njihovo zamenjavo z dolgoročnim finančnim najemom.

  14. Vlada nalaga Ministrstvu za pravosodje, da takoj začne pripravljati enotne usmeritve in osnovna izhodišča za mirno reševanje sporov oziroma sklepanje poravnav v javnem sektorju.

    Vlada nalaga Ministrstvu za pravosodje, da prouči učinkovitost delovanja Državnega pravobranilstva Republike Slovenije in po potrebi pripravi sistemske spremembe.

    Vlada nalaga Ministrstvu za pravosodje, da prouči in predlaga potrebne ukrepe za povečanje racionalizacije poslovanja Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij ter ob tem po potrebi predlaga spremembe sklepa vlade št. 00402-1/2008/32 z dne 17.7.2008.

    Vlada nalaga Ministrstvu za pravosodje, da prouči in v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve predlaga potrebne sistemske spremembe za povečanje učinkovitega reševanja delovnih in socialnih sporov.

  15. Vlada nalaga Ministrstvu za zunanje zadeve, da zaradi zmanjšanja stroškov na novo določi potreben obseg mreže diplomatsko-konzularnih predstavništev, pri čemer se upoštevajo gospodarski interesi Republike Slovenije in možnosti uporabe diplomatske mreže drugih držav EU. Namesto najema prostorskih zmogljivosti v na novo določeni mreži diplomatsko-konzularnih predstavnikov se zagotovi dolgoročni finančni najem.

  16. Vlada nalaga Stanovanjski komisiji vlade, da pripravi ukrepe za zmanjševanje stroškov upravljanja stanovanj v lasti Republike Slovenije in poveča učinkovitost uporabe stanovanjskega sklada. Enake ukrepe pripravita Ministrstvo za obrambo in Ministrstvo za notranje zadeve za stanovanja, ki jih imata v upravljanju. Stanovanjska komisija Vlade RS, Ministrstvo za obrambo in Ministrstvo za notranje zadeve do 15. marca 2009 pripravijo možne variante združevanja vseh treh stanovanjskih fondov.

  17. Vlada nalaga Generalnemu sekretariatu vlade, da v sodelovanju z Ministrstvom za finance in Ministrstvom za javno upravo pripravi uredbo, s katero bodo na novo določeni standardi reprezentance za vse proračunske uporabnike, da se stroški na ravni vseh organov zmanjšajo za najmanj 20% in pri tem racionalno porabljajo javna sredstva.

  18. Vlada nalaga Ministrstvu za javno upravo, da pripravi spremembo Uredbe o povračilu stroškov za službena potovanja v tujini, s katero se določi, da se za lete v tujino uporabi le redna linija in v izjemnih, vnaprej opredeljenih pogojih najame letalo.

  19. Vlada je sklenila, da nadaljuje politiko zmanjševanja obsega obiskov predstavnikov vlade v tujini in v Slovenije tako, da bo število obiskov manjše in da bodo delegacije vključevale le najnujnejšo sestavo.

  20. Vlada nalaga Ministrstvu za javno upravo, da pripravi spremembo Uredbe o uporabi službenih mobilnih telefonov in storitvah mobilne telefonije v organih državne uprave zaradi zmanjšanja obsega stroškov za 25%. Vsi organi državne uprave preverijo obstoj razlogov za dodelitev službenega mobilnega telefona javnim uslužbencem na podlagi 7. člena uredbe ter obstoj razlogov za dodelitve višjih omejitev komuniciranja na podlagi drugega odstavka 13. člena uredbe.

  21. Vlada je naložila ministrstvom, Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije, Generalnemu sekretariatu Vlade Republike Slovenije in Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji, da v dveh tednih v celoti uresničijo določbe 28. in 30. člena Uredbe o uporabi službenih avtomobilov v organih državne uprave (Uradni list RS, št. 60/99, 1/04 in 62/06; v nadaljnjem besedilu: uredba), še posebej glede števila upravičencev do stalne osebne uporabe službenega avtomobila, navedejo njihov položaj oziroma naziv in organ, v katerem so zaposleni, podatke o avtomobilu, ki ga uporabljajo (znamka, model, prostornina in tip motorja, starost), ter ponovno preverijo razloge za pridobitev pravice do stalne osebne uporabe službenega avtomobila.

    Vlada je naložila ministrstvom, organom v sestavi ministrstev, vladnim službam in upravnim enotam, da v skladu s 7. členom uredbe zagotovijo gospodarno pridobivanje in uporabo vsakega službenega avtomobila, izhajajoč iz namena njegove uporabe.

    Vlada je naložila ministrstvom in vladnim službam, da za dodelitev avtomobila za enkratni prevoz v primeru iz drugega odstavka 12. člena uredbe prednostno zaprosijo Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije, ki v skladu z drugim odstavkom 2. člena Sklepa o Generalnem sekretariatu Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 8/01, 112/04 in 110/05) zagotavlja storitve avtomobilskega prevoza. Če Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije zaradi zasedenosti prevoza ne more opraviti, lahko ministrstva, Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije in vladne službe prevoz naročijo pri zunanjem izvajalcu prevozov, vendar le, če jim ne uspe pravočasno pridobiti v uporabo avtomobila od drugih organov na podlagi drugega odstavka 12. člena uredbe.

  22. Vlada je sklenila, da se pri cenah vseh gostinskih storitev, ki jih zagotavljajo organi državne uprave, upoštevajo spremenljivi stroški in obseg nadomestila za prehrano, ki ga zagotavlja delodajalec. Vlada je naložila JGZ Brdo in drugim izvajalcem gostinskih storitev, da v dveh tednih pripravijo predlog sprememb cenika.

  23. Vlada je naložila ministrstvom in vladnim službam, da pri načrtovanju mednarodnih in domačih dogodkov v delu, ki se nanaša na organizacijo konferenc in sestankov ter na gostinske storitve in prenočitve, prednostno uporabljajo storitve Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije.

  24. Vlada je sklenila, da se stroški državnih proslav zmanjšajo za 20 % odstotkov in da se namesto najema prostorov, če je to mogoče glede na vrsto in namen proslave, uporabijo prostori novega Kongresno-protokolarnega centra na Brdu pri Kranju.

  25. 3. Varčevalni ukrepi, predlagani drugim akterjem:

  26. Vlada priporoča predstavnikom države v organih upravljanja bank in zavarovalnic, javnih podjetij oziroma javnih delniških družb v pretežni državni lasti, da v skladu s sklepom Vlade Republike Slovenije št. 01400-3/2009/3 z dne 22.1.2009 predlagajo znižanje plač vodilnih zaposlenih in da za leto 2008 ne izplačajo nagrad upravam in organom upravljanja.

  27. Vlada predlaga Banki Slovenije in Združenju bank Slovenije, da glede na pričakovano gospodarsko krizo, ki je bila povzročena v finančnem sektorju, predlagajo znižanje plač vodilnih zaposlenih za 10% in skladno s tem predlagajo znižanje plač zaposlenih. Vlada predlaga Združenju zavarovalnic Slovenije, da glede na pričakovano gospodarsko krizo, ki je bila povzročena v finančnem sektorju, zniža plače vodilnih zaposlenih za 10% in skladno s tem predlaga znižanje plač zaposlenih.

  28. Vlada nalaga Ministrstvu za finance, da skladno z Zakonom o javnih financah ter v povezavi z Uredbo o merilih in pogojih za odobritev posojil po 81.a členu ZJF in Uredbo o merilih in pogojih za izdajanje poroštev po 86.a členu ZJF prouči možnosti omejitev plač pri podjetjih, ki se jim odobri posojilo ali izda poroštvo.

    Vlada nalaga Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, da pri pripravi pogodbe, na podlagi katere se skladno z Zakonom o subvencioniranju polnega delovnega časa gospodarski družbi oziroma fizični osebi dodeli subvencijo, še posebej pozorno spremlja gibanje nagrad in plač ter po potrebi pripravi ustrezne zakonske spremembe.

  29. Vlada priporoča predstavnikom države v organih upravljanja bank in zavarovalnic, javnih podjetij oziroma javnih delniških družb v pretežni državni lasti, da izvajajo omejevalno politiko izplačevanja dividend do 31.12.2010.

  30. Vlada predlaga javnim zavodom, javnim podjetjem in podjetjem v večinski lasti Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d., in Slovenske odškodninske družbe, d.d., da znižajo stroške z uvedbo podobnih ukrepov in tako racionalizirajo poslovanje, znižajo reprezentančne stroške, zagotovijo preglednost sponzoriranja in doniranja ter v celoti zmanjšajo poslovno nepotrebne izdatke.

Vir: UVI

Ključne besede:
protikrizni ukrepi
finančna kriza
gospodarska kriza
varčevanje
varčevalni ukrepi

Zadnji članki iz rubrike:

15.10.2019 15:43:34:
Vlada se je seznanila z Informacijo o poteku priprav Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti

15.10.2019 15:40:17:
Zaostritev ukrepov Banke Slovenije na področju kreditiranja prebivalstva

9.10.2019 16:21:59:
Informativni dan hrvaškega nosilca pokojninskega zavarovanja (Ljubljana, 17. oktober 2019)

9.10.2019 16:19:17:
Sporazum o socialni varnosti med Slovenijo in Južno Korejo

4.10.2019 15:37:50:
Uporabniki transakcijskih računov (osebnih računov) bodo konec oktobra prejeli informacijo o obračunanih nadomestilih

Najnovejši članki:

15.10.2019 15:29:48:
Zaposlitveni oglas: Računovodja m/ž, Ljubljana

10.10.2019 16:05:12:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1K)

10.10.2019 15:20:55:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost ZDDV-1

8.10.2019 14:07:33:
Zaposlitveni oglas: Samostojni računovodja (m/ž), Ljubljana

7.10.2019 16:02:28:
Predlog sprememb Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov - ZDDOIFI-A (3. 10. 2019)

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT