Pojasnilo DURS, št. 4200-21/2009-1, 13. 2. 2009

V Uradnem listu RS, št. 61/07 z dne 10. 7. 2007 je bil objavljen Zakon o davku na tonažo – ZDTon , s katerim je Slovenija uvedla davek na tonažo kot alternativen način določanja davčnih obveznosti zavezancev za davek od dohodkov pravnih oseb, ki dosegajo dohodke iz poslovanja z ladjami v mednarodni plovbi. V končni določbi zakona je določeno, da se zakon začne uporabljati z dnem, ko Evropska komisija odobri shemo državne pomoči po tem zakonu. Evropska komisija namreč davek na tonažo obravnava kot državno pomoč države članice EU, ki jo odobri samo v primeru, da se z davkom na tonažo zasledujejo vnaprej določeni cilji za spodbujanje ladijskega prevoza. Ministrstvo za finance je v Uradnem listu, št. 11/09 z dne 13. 2. 2009, na podlagi 29. člena ZDTon, objavilo obvestilo, da je Evropska komisija dne 13. 1. 2009 odobrila shemo državne pomoči po ZDTon. Sistem davka na tonažo se bo izvajal 10 let z začetkom 1. januarja 2008 in se bo ponovno priglasil Evropski komisiji pred koncem tega desetletnega obdobja. Zadnji dan, na katerega se lahko odobri vstop v sistem davka na tonažo, je 31. december 2018.

Glede vseh vprašanj postopka obračunavanja in plačevanja davka na tonažo in pristojnosti davčnega organa, ki niso urejene z ZDTon, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, zakona, ki ureja davčni postopek in zakona, ki ureja davčno službo.

Zavezanec za davek na tonažo

Zavezanec za davek na tonažo je vsaka oseba, ki je zavezanec za davek po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08 in 78/08) in je v skladu z ZDTon pristopila k sistemu davka na tonažo. Zavezanci za davek od dohodkov pravnih oseb imajo pravico do pristopa k sistemu davka na tonažo, če izpolnjujejo naslednje pogoje:

• ukvarjati se morajo s pomorskim prometom v mednarodni plovbi,
• v lasti oziroma solasti, najemu ali zakupu morajo imeti eno ali več ladij, ki se jih strateško in komercialno upravlja iz Republike Slovenije, pri tem pa ni nujno, da to izvaja sam zavezanec. Najem ladje pomeni najem ladje, opremljene s posadko, zakup pa zakup ladje brez posadke.

Zavezanec, ki želi pristopiti k sistemu davka na tonažo, mora vložiti vlogo pri Davčni upravi RS. V vlogi navede spisek ladij, ki jih bo vključil v sistem davka na tonažo, predložiti mora dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki so navedeni v prejšnjem odstavku in dokazilo o registraciji za opravljanje pomorskega prometa, če ni registriran v RS. Če davčni organ v roku 30 dni od dneva prejema vloge ne izda zavrnilne odločbe, se šteje, da je zavezanec vključen v sistem davka na tonažo. Za leto pristopa se v celoti šteje leto vložitve prijave za pristop k sistemu davka na tonažo. Zavezanec mora ostati v sistemu davka na tonažo 10 let. Po preteku tega obdobja lahko ponovno pristopi k sistemu davka na tonažo.

V 12. členu ZDTon je določeno, da davčni zavezanec, ki izpolnjuje ostale pogoje, lahko v sistem davka na tonažo vključi vsako ladjo (torej po tej določbi ni dolžan vključiti vseh ladij), ki je morsko plovilo z bruto tonažo 100 ali več ton in ima veljavna spričevala po mednarodnih konvencijah. Namenjena mora biti prevozu potnikov ali blaga po morju, za vleko ali pomoč na morju. V zvezi z navedeno določbo je Evropska komisija v odobritvi sheme državne pomoči Sloveniji kot pogoj za odobritev naložila spremembo ZDTon tako, da se bodo lahko podjetja, ki izpolnjujejo pogoje, odločila za davek na tonažo le za celotno floto, ter da lahko podjetja, ki izpolnjujejo pogoje in pripadajo isti skupini podjetij, sprejmejo le skupno odločitev v zvezi s tem (pravilo »vse ali nič«).

V sistem davka na tonažo ne morejo biti vključene ladje, ki ne plujejo v mednarodni plovbi, in ladje, ki se uporabljajo za:

• vojaške namene,
• ribiške namene,
• gostinske namene (plavajoči hoteli ali restavracije),
• igralniške namene (plavajoče igralnice),
• telekomunikacijske namene,
• raziskovalne namene,
• rekreativno-športne namene,
• za poglabljanje morskega dna ter
• ostale namene, ki se običajno opravljajo na kopnem.

Med desetletnim obdobjem zavezanec ladje, ki je vključena v sistem davka na tonažo, ne sme izključiti iz sistema davka na tonažo, razen če jo proda, izgubi, prekine najem ali zakup ladje, ali jo začne uporabljati za namene, navedene v prejšnjem stavku. V takih primerih mora zavezanec v osmih dneh obvestiti davčni organ. Če davčni organ ugotovi, da ladja ne izpolnjuje nekaterih pogojev za vključitev v sistem davka na tonažo, davčni zavezanec pa davčnega organa ne obvesti pravočasno, ladjo izbriše iz sistema davka na tonažo po uradni dolžnosti. V primeru izbrisa ladje po uradni dolžnosti mora davčni zavezanec plačati razliko med davčno obveznostjo po zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb in obveznostjo po zakonu o davku na tonažo ter pripadajoče zamudne obresti. Davčni organ zavezanca oprosti plačila razlike davka in obresti, če zavezanec dokaže, da je bila ladja izbrisana iz sistema davka na tonažo zaradi ekonomsko-poslovnih razlogov in ne z namenom predčasnega izbrisa ladje zaradi davčnih razlogov.

Ne glede na vrsto izbrisa ladje (na podlagi prijave ali po uradni dolžnosti) davčni zavezanec izbrisane ladje pred potekom desetletnega obdobja ne more ponovno vključiti v sistem davka na tonažo.

V ZDTon je določen še dodaten pogoj za zavezance, ki so vključeni v sistem davka na tonažo. Na ladjah, ki so vključene v sistem davka na tonažo, razen na ladjah, ki jih ima v najemu, mora zavezanec zagotoviti v povprečju po eno delovno mesto za pomorščake pripravnike (kadete), ki so državljani RS ali druge države članice Evropske unije in imajo prebivališče v RS. Ta pogoj je izpolnjen, če zavezanec zahtevano število delovnih mest najmanj enkrat letno javno objavi. Dokazilo o javni objavi mora enkrat letno predložiti davčnemu organu.

Dohodki, ki se lahko obdavčijo s sistemom davka na tonažo

S sistemom davka na tonažo se lahko obdavčijo vsi dohodki, ki izvirajo iz poslovanja z ladjami v mednarodni plovbi. V skladu s 4. členom ZDTon so to:

1. dohodki iz dejavnosti pomorskega prometa v mednarodni plovbi,
2. dohodki od vleke ladij in pomoči (asistence) na morju zunaj pristanišč,
3. dohodki od prodaje ladij, vključenih v sistem davka na tonažo, če se v roku petih let od prodaje porabijo za nakup ene ali več ladij oziroma ladjarske družbe ali deleža ladjarske družbe ter
4. dobiček oziroma dividende od ladjarskih družb, v katerih ima zavezanec najmanj 50 % glasovalnih pravic, pri čemer mora ta ladjarska družba izpolnjevati pogoje za pristop k sistemu davka na tonažo ter mora najmanj 99,75 % dohodkov te družbe izvirati iz poslovanja v mednarodni plovbi.

Zavezanec, ki je vključen v sistem davka na tonažo in ima prihodke tudi iz drugih dejavnosti, ki niso vključene v sistem davka na tonažo, mora za navedene dohodke in pripadajoče odhodke voditi ločeno knjigovodstvo. Za te dohodke mora zavezanec obračunati davek od davčne osnove po zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, razen če ti dohodki ne presegajo 0,25 % vseh prihodkov zavezanca. Če torej dohodki iz drugih dejavnosti presegajo 0,25 % vseh prihodkov zavezanca, mora tak davčni zavezanec predložiti dva davčna obračuna. Za kateri davčni obračun gre, ali za davčni obračun za dejavnosti, ki so obdavčene po ZDDPO-2 ali za davčni obračun po ZDDPO-2 za dejavnosti, obdavčene po ZDTon (davčna obveznost, ugotovljena po tem obračunu, se ne bo plačala, ker bo zavezanec plačeval davčno obveznost na podlagi ugotovljene davčne osnove po ZDTon, ki se bo posebej ugotavljala), bo davčni zavezanec posebej označil v uvodnem delu Priloge 1 obrazca Obračun davka od dohodkov pravnih oseb.

Osnova za izračun davka na tonažo

Davčna osnova zavezanca za davek na tonažo je seštevek davčnih osnov za davčno obdobje za posamezne ladje, ki so vključene v sistem davka na tonažo. Davčno osnovo za posamezno ladjo za davčno obdobje se izračuna tako, da se dnevno davčno osnovo ladje pomnoži s številom dni poslovanja ladje v davčnem obdobju (v število dni poslovanja se ne vštevajo dnevi, ko ladja ni opravljala gospodarske dejavnosti, ker je bila v razpremi, v doku, na popravilu, dodelavi ali predelavi). Dnevno davčno osnovo pa se izračuna na podlagi neto tonaže ladje, ki se pomnoži z zneski iz naslednje tabele:

Za ladje, ki so v solasti in so vključene v sistem davka na tonažo, se za dnevno davčno osnovo upošteva samo tonažo, ki je sorazmerna solastninskemu deležu zavezanca.

Davčna obveznost zavezanca za davek na tonažo se izračuna tako, da se davčna osnova po ZDTon pomnoži z davčno stopnjo, določeno z ZDDPO-2.

Iz navedenega izhaja, da bodo zavezanci, ki bodo pristopili k sistemu davka na tonažo, davek plačevali od davčne osnove, ki bo neodvisna od doseženih poslovnih rezultatov teh zavezancev. V skladu s 25. členom ZDTon tudi za izgubo, ki jo bo zavezanec ustvaril pri poslovanju v času trajanja pristopa k sistemu davka na tonažo in izvira iz dejavnosti, ki so vključene v davčno osnovo po tem zakonu, v nobenem obdobju ne bo smel uveljavljati zmanjšanja davčne osnove zavezanca po ZDTon ali po ZDDPO. Tudi izgube, ki izvira iz dejavnosti, obdavčene po ZDDPO, se v nobenem obdobju ne more uveljavljati za zmanjšanje davčne osnove zavezanca za davek na tonažo po ZDTon.

Obračunavanje in plačevanje davka na tonažo

Kot smo že navedli, je zavezanec vključen v sistem davka na tonažo, če davčni organ v roku 30 dni od prejema vloge ne izda zavrnilne odločbe. Na dan po dnevu izteka tega roka mora zavezanec davčnemu organu predložiti začasni obračun davka na tonažo. Za začasni obračun se šteje obračun, ki vsebuje spisek ladij, ki jih zavezanec vključuje v sistem davka na tonažo in vse druge podatke, potrebne za izračun davka na tonažo.

Ob vsaki spremembi spiska ladij ali drugih spremenjenih dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na obračun davka na tonažo, mora zavezanec dopolniti začasni obračun tako, da so te spremembe upoštevane. Za dopolnitev se šteje predložitev novega začasnega obračuna, ki upošteva stanje iz zadnjega predloženega obračuna in spremembe. Zavezanec za davek na tonažo plača davek za davčno obdobje po zadnjem dopolnjenem davčnem obračunu za to davčno obdobje, akontacije pa plačuje glede na začasen obračun oziroma glede na spremenjen začasen obračun.