Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 17.2.2009 9:41:59

Odgovor na vprašanje poslanca glede visokih mesečnih dohodkov direktorjev v družbah, ki so v večinski lasti države

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Odgovor na vprašanje poslanca glede visokih mesečnih dohodkov direktorjev v družbah, ki so v večinski lasti države

Vlada je na redni seji 5. februarja 2009 na predlog Ministrstva za gospodarstvo sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Srečka Prijatelja glede visokih mesečnih dohodkov direktorjev v družbah, ki so v večinski lasti države in ga poslala Državnemu zboru Republike Slovenije.

Gospod Srečko Prijatelj je na Vlado Republike Slovenije (vlada) naslovil pisno poslansko vprašanje, in sicer glede visokih dohodkov vodilnih kadrov v podjetjih, ki so v večinski lasti države. V pisnem poslanskem vprašanju S. Prijatelj ugotavlja, da dejstva kažejo, da direktorji v državnih podjetjih bogatijo in imajo več kot 10.000 EUR mesečnega prejemka, medtem ko imajo delavci v teh istih podjetjih tudi manj kot 500 EUR plače. Zato sprašuje vlado, kako je mogoče, da ima direktor javnega zavoda, direktor podjetja čigar večinski lastnik je država ali direktor agencije, višjo plačo kot najvišji državni predstavniki oziroma funkcionarji. Poslanca zanima, ali je vlada seznanjena z dejstvom, da se visoki prejemki izplačujejo vodilnim delavcem tudi v podjetjih, ki ne poslujejo dobro in so že dolgo v rdečih številkah. Vlado poziva, da mu posreduje podatke o izplačanih dohodkih za vse poslovodne osebe, ki uživajo nenormalno visoke bonitete in so v večinski državni lasti. Vlado sprašuje, kakšne ukrepe namerava sprejeti za rešitev nastale situacije, kakšni bodo konkretni ukrepi. Zanima ga, kaj počnejo pristojne inšpekcijske službe in se sprašuje, če sploh obstaja učinkovit nadzor nad porabo javnih sredstev, kot tudi ali bo država zahtevala ugotavljanje odgovornosti.

Vlada odgovarja, da javni sektor, za katerega velja enotni plačni sistem, je določen v prvi točki 2. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju - ZSPJS (Uradni list RS, št. 95/07 – UPB in nasl.). Po tem zakonu javni sektor sestavljajo:

  • državni organi in samoupravne lokalne skupnosti,
  • javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter
  • druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.
Delovna mesta direktorjev javnih zavodov, agencij, javnih gospodarskih zavodov, katerih ustanovitelj je država in se financirajo iz državnega proračuna, so uvrščena v plačne razrede na podlagi prilog k Uredbi o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 73/05 in nasl.), uvrščajo pa se od 41. do 60. plačnega razreda. Trenutna vrednost 41. plačnega razreda znaša 2.266,28 evrov bruto, 60. plačnega razreda pa 4.774,68 evrov bruto.

V ZSPJS je v 2. členu izrecno navedeno, da javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, niso del javnega sektorja po tem zakonu.

Plača je v skladu z definicijo, ki jo podaja Zakon o varovanju osebnih podatkov, osebni podatek (podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen), razen plače javnih uslužbencev, ki jih kot javne opredeljujeta Zakon o javnih uslužbencih ter Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ). ZDIJZ pa v tretjem odstavku 6. člena določa tudi, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v nadaljevanju tega odstavka naštetih primerih. Iz navedenega je torej razbrati, da so podatki javni, v kolikor gre za porabo javnih sredstev, ne glede na to ali so to osebni podatki ali ne. Plače direktorjev, predsednikov in članov uprav gospodarskih družb, ki so v večinski lasti države, pa so varovane in tako javnosti niso prosto dostopne. Vlada ne zbira podatkov o izplačanih dohodkih za vse direktorje, vodstvene in vodilne kadre v podjetjih in ustanovah, ki so v večinski državni lasti.

Gospodarske družbe, ki so v večinski lasti Republike Slovenije, so pravne osebe zasebnega prava, izenačene z ostalimi gospodarskimi družbami, katerih lastniki so subjekti zasebnega sektorja.

Urejanje plač direktorjev v gospodarskih družbah ni v pristojnosti vlade, tudi če so le-te v neposredni ali posredni večinski lasti države. Vlada (razen v izjemnih primerih, npr. pri družbi SODO, sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, d.o.o., in Borzen, d.o.o., kjer vlada kot edini ustanovitelj imenuje in razrešuje direktorja ter odloča o njegovi plači) ne odloča o pogodbah z direktorji gospodarskih družb in jih ne sklepa z njimi. To je po Zakonu o gospodarskih družbah - ZGD-1 pristojnost nadzornega sveta.

Člane uprave gospodarskih družb v skladu z 268. členom ZGD-1 imenuje nadzorni svet. Sklenitev pogodb s člani uprave gospodarskih družb urejata ZGD-1 in Zakon o delovnih razmerjih (ZDR). ZGD-1 določa, da se pravice in obveznosti člana vodenja in nadzora, ki niso določena s tem zakonom, določijo v pogodbi, ki jo poslovodna oseba sklene z družbo, pri čemer mora pogodbo odobriti nadzorni svet ali upravni odbor. ZDR pa določa, da če poslovodna oseba sklepa pogodbo o zaposlitvi, lahko v pogodbi o zaposlitvi stranki drugače uredita pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja v zvezi s pogoji in omejitvami delovnega razmerja za določen čas, delovnim časom, zagotavljanjem odmorov in počitkov, plačilom za delo, disciplinsko odgovornostjo ter prenehanjem pogodbe o zaposlitvi kot je to določeno v ZDR-ju.

Glede prejemkov članov uprave je v 270. členu ZGD določeno, da mora nadzorni svet pri določitvi celotnih prejemkov posameznega člana uprave (plača, udeležba v dobičku, povračila stroškov, zavarovalne premije, provizije, druga dodatna plačila) poskrbeti za to, da so celotni prejemki v ustreznem sorazmerju z nalogami članov uprave in finančnim stanjem družbe. Če se po določitvi prejemkov poslabša poslovanje družbe, ki bi ogrozilo njeno gospodarsko stanje ali ji povzročilo škodo, lahko nadzorni svet zniža prejemke. Znižanje prejemkov ne posega v druge določbe pogodbe; član uprave ima nato pravico do odpovedi pogodbe s koncem naslednjega četrtletja z dvomesečnim odpovednim rokom.

Iz navedenega sledi, da je za določitev plače, kakor tudi nagrade za uspešnost poslovanja članov uprave v celoti pristojen nadzorni svet in ne vlada, četudi ima le- ta v gospodarski družbi večinski delež. Nadzorni svet sicer imenuje skupščina, v kateri so zastopani lastniki gospodarske družbe in ne zgolj večinski lastnik. Nadzorni svet zastopa interese delničarjev, zato lahko člane nadzornega sveta skupščina tudi odpokliče, vendar mora biti v skladu z 275. členom za odpoklic članov dosežena najmanj tričetrtinska večina oddanih glasov.

Član nadzornega sveta mora v skladu s 263. členom pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro gospodarske družbe (in ne v interesu države, vlade ali katerih koli drugih interesov) s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost družbe. Člani nadzornega sveta so solidarno odgovorni za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog (razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti), kar lahko uveljavljajo tako lastniki kot upniki gospodarske družbe, če jih le-ta ne more poplačati.

Vlada lahko članom nadzornih organov v gospodarskih družbah, ki so v večinski lasti države, zgolj priporoča, kako naj ravnajo pri določanju plač direktorjem. Tako je Minister za gospodarstvo 22.1.2009 v vladni postopek predložil nov Sklep o priporočilih predstavnikom Republike Slovenije v nadzornih organih gospodarskih družb, katerih večinska lastnica je Republika Slovenija pri sklepanju pogodb o zaposlitvi direktorjev (sklep).

Glede na ugotovljene gospodarske razmere in glede na podatke o obsegu pravic v že sklenjenih pogodbah o zaposlitvi vodstvenih delavcev v gospodarskih družbah, katerih večinska lastnica je RS, se s predlaganim sklepom določa okvir priporočil predstavnikom Republike Slovenije v nadzornih organih gospodarskih družb pri odločanju o sklepanju pogodb o zaposlitvi za poslovodne osebe, s katero se sklepa t.i. individualna pogodba.

S priporočili se zasleduje cilj po vzpostavitvi enotnega sistema prejemkov iz naslova plače kot tudi nagrad za uspešnost poslovanja poslovodnih oseb.

Glede na okvirne izračune po predlagani metodologiji, naj bi se najvišja možna osnovna bruto plača poslovodstva v velikih gospodarskih družbah gibala med 7.000 EUR (usnjarska industrija), 11.700 EUR (zavarovalništvo) do največ 12.500 EUR (telekomunikacije). Najvišja osnovna bruto plača poslovodstva v energetiki pa naj bi dosegala vrednosti med 5.200 EUR za srednje družbe do največ 7.800 EUR za velike družbe. Nagrada za uspešnost poslovanja pa v nobenem primeru ne bi smela preseči dveh osnovnih bruto plač, vezana pa bi bila na pozitivno poslovanje in preseganje zastavljenih poslovnih ciljev. V primeru kriznega managementa ali v drugih utemeljenih razmerah je sicer možno odstopanje od teh vrednosti, vendar po predhodnem pozitivnem mnenju ministra, pristojnega za področje, kjer deluje gospodarska družba.

Vendar je pri tem treba pojasniti, da člani nadzornih svetov niso dolžni spoštovati tega vladnega sklepa, ki vsebuje zgolj priporočila, temveč morajo člani nadzornih svetov sami presoditi, ali je za gospodarsko družbo dobro, da se ravnajo po njem ali ne.

Poseganje vlade v odločitve nadzornih svetov gospodarskih družb v družbeni ureditvi »tržnega gospodarstva«, ki je tudi v Sloveniji, bi bilo v nasprotju s samim konceptom te družbene ureditve in tudi v nasprotju s Smernicami OECD za upravljanje podjetij v državni lasti, ki jih Slovenija mora spoštovati, če želi postati članica OECD. Zato vlada teh pristojnosti v zakonodaji nima zagotovljenih in jih tudi ne sme imeti.

V zvezi z nadzorom nad porabo javnih sredstev je v skladu z veljavno zakonodajo zagotovljen notranji in zunanji nadzor nad porabo javnih sredstev. Notranji nadzor javnih financ je na enotnih temeljih zasnovan sistem finančnega poslovodenja in kontrol ter notranjega revidiranja pri neposrednih in posrednih uporabnikih državnega in občinskih proračunov. V pristojnosti Ministrstva za finance je centralni organ pristojen za inšpekcijski nadzor na izvajanjem Zakona o javnih financah in predpisov, ki urejajo poslovanje s sredstvi državnega proračuna, t.j. Proračunska inšpekcija v Uradu za nadzor proračuna. Zunanji nadzor nad porabo javnih sredstev izvaja Računsko sodišče, kot najvišji revizijski organ.

Vir: UVI

Ključne besede:
direktor
mesečni dohodek
dohodek direktorja
gospodarska družba

Zadnji članki iz rubrike:

15.10.2019 15:43:34:
Vlada se je seznanila z Informacijo o poteku priprav Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti

15.10.2019 15:40:17:
Zaostritev ukrepov Banke Slovenije na področju kreditiranja prebivalstva

9.10.2019 16:21:59:
Informativni dan hrvaškega nosilca pokojninskega zavarovanja (Ljubljana, 17. oktober 2019)

9.10.2019 16:19:17:
Sporazum o socialni varnosti med Slovenijo in Južno Korejo

4.10.2019 15:37:50:
Uporabniki transakcijskih računov (osebnih računov) bodo konec oktobra prejeli informacijo o obračunanih nadomestilih

Najnovejši članki:

15.10.2019 15:29:48:
Zaposlitveni oglas: Računovodja m/ž, Ljubljana

21.10.2019 7:26:52:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1K)

10.10.2019 15:20:55:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost ZDDV-1

8.10.2019 14:07:33:
Zaposlitveni oglas: Samostojni računovodja (m/ž), Ljubljana

7.10.2019 16:02:28:
Predlog sprememb Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov - ZDDOIFI-A (3. 10. 2019)

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT