Vlada je določila besedilo predloga Zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa in ga bo posredovala v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru RS po nujnem postopku v skladu s 143. členom Poslovnika Državnega zbora.

Cilj predlaganega zakona je ublažiti posledice prihajajoče gospodarske krize preko zagotavljanja pomoči delodajalcem in delojemalcem v primerih odločitve za skrajševanje delovnega časa.

Predlog zakona temelji na načelu, da je treba v času finančne krize tudi z ekonomskimi ukrepi težiti k zagotavljanju zaposlenosti in ohranjanju delovnih mest tudi prek dodatnih finančnih spodbud za skrajševanje delovnega časa. Zakon tako prinaša možnost delnega subvencioniranja polnega delovnega časa.

Zakon uvaja nov instrument na področju aktivne politike zaposlovanja, in sicer subvencijo polnega delovnega časa. Ta ukrep bo na eni strani omogočil delavcem polno delovno dobo, na drugi strani pa zmanjševal delodajalcem stroške plač v času krize in zaščitil socialno blagajno. Za pridobitev subvencije bo moral delodajalec izpolniti pogoje, določene z zakonom, med drugim se bo moral zavezati, da ne bo odpuščal delavcev in da ne bo izplačeval nagrad upravi in nadzornemu svetu. Če bo delodajalec kršil te zaveze ali če ne bo izplačeval plač ter obveznih prispevkov za socialno varnost delavcem, za katere prejema subvencijo, bo moral vrniti subvencijo oziroma njen ustrezni del.

Na podlagi zakona bo lahko delodajalec, ki bo zaradi ohranitve delovnih mest določil polni delovni čas 36 ur na teden, pod zakonsko določenimi pogoji pridobil subvencijo v znesku 60 evrov mesečno na delavca.

V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih je sicer osnovna dolžnost delodajalca, da delavcu zagotavlja delo, za katerega sta se dogovorila v pogodbi o zaposlitvi. Delavcu, ki je torej zaposlen s polnim delovnim časom, mora delodajalec tudi zagotavljati delo polni delovni čas. Če zaradi razmer na trgu delodajalec ne more zagotavljati dela za polni delovni čas – torej zagotavlja krajši delovni čas (32 ur na teden), mora za razliko do polnega delovnega časa zagotoviti nadomestilo plače, ki je določeno z zakonom. To je tudi osnova za plačilo prispevkov. Delovnopravni status delavca v tem primeru ni spremenjen. Delavec tudi sicer obdrži vse pravice zaposlenega s polnim delovnim časom.

Če bo delodajalec, ki bo določil krajši polni delovni čas 36 ur na teden, v dogovoru z reprezentativnimi sindikati zagotavljal delo le 32 ur na teden, bo pod določenim dodatnimi pogoji lahko uveljavljal še dodatno subvencijo v višini 60 eurov mesečno na delavca.

Za izvajanje zakona bo treba v državnem proračunu zagotoviti 230.400.000,00 evrov. Sredstva za financiranje ukrepa subvencioniranja polnega delovnega časa bodo zagotovljena v rebalansu državnega proračuna 2009.

Vir: UVI