Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 12.11.2008 14:48:00

Ustanovitev hčerinske pravne osebe

Rubrika: Davkiprint Natisni

Ustanovitev hčerinske pravne osebe

Pojasnilo DURS, 28. 10. 2008

Medvladna organizacija, katere članica je tudi Republika Slovenija, ima namen ustanoviti hčerinsko pravno osebo v Republiki Sloveniji ter namenjati sredstva za projekte, ki se bodo izvajali preko te pravne osebe v Sloveniji. Zastavljena so bila vprašanja glede ustanovitve hčerinske pravne osebe (po vsej verjetnosti bo to ustanova, ustanovljena na podlagi Zakona o ustanovah) in vprašanja glede davkov in drugih dajatev, ki jim bo hčerinska pravna oseba podvržena.

1. Zanima vas, ali je v skladu z Zakonom o davku na dediščine in darila možno šteti finančna sredstva, ki jih bo organizacija namenila za delo hčerinske pravne osebe v Sloveniji, kot darila oziroma kako drugače opredeliti sredstva, ki jih za delovanje zagotavlja matični center hčerinskemu centru in kakšne obveznosti nastanejo.

Odgovor:

Finančna sredstva, ki bi jih namenjali za delo ustanovljene pravne osebe, ne moremo šteti kot darilo po Zakonu o davku na dediščine in darila – ZDDD (Uradni list RS, št. 117/06), saj gre za financiranje oziroma prenos finančnih sredstev iz matične na hčerinsko firmo.

Predmet obdavčitve po ZDDD je namreč podedovano ali podarjeno premoženje (darilo ali dediščina), prejeto od fizične ali pravne osebe, ki se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino (če je prejemnik fizična oseba) ter po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb (če je prejemnik darila ali dediščine pravna oseba zasebnega prava).

Ustanova, ki jo namerava ustanoviti medvladna organizacija, pa bi bila zavezanka za davek od dohodkov pravnih oseb. Z vidika izvajanja Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08 in 78/08) so zavezanci za davek od dohodkov pravnih oseb pravne osebe domačega in tujega prava. Pri tem pa je treba dodati, da so zavezanci, ki so ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti, dolžni plačati le davek od dohodkov iz opravljanja pridobitne dejavnosti. Po določbi prvega odstavka 9. člena ZDDPO-2 zavezanec kot je zavod, društvo, ustanova, verska skupnost, politična stranka, zbornica, reprezentativni sindikat, ne plača davka po tem zakonu, če:

  • je v skladu s posebnim zakonom ustanovljen za opravljanje nepridobitne dejavnosti, in
  • dejansko posluje skladno z namenom ustanovitve in delovanja.

V primeru, da predhodno navedeni zavezanci dosegajo dohodke z opravljanjem pridobitne dejavnosti, plačajo davek od teh dohodkov. Kaj šteje za dohodke iz opravljanja pridobitne oziroma nepridobitne dejavnosti, podrobneje opredeljuje Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti (Uradni list RS, št. 109/07).

Navajate, da bo ustanova za svoje delovanje pridobivala sredstva kot pomoč za namene izvajanja programov in izobraževanja, ki so usmerjeni v dvig kvalitete dela državnih organov na področju varnosti državljanov v državah prejemnicah pomoči. Če bodo ta sredstva uporabljena izključno za namene, za katere so bila pridobljena, v tem primeru ustanova za te dohodke ne bo dolžna plačati davka od dohodkov. Ustanova bo namreč prihodke iz naslova prejete pomoči lahko razmejila, kar pomeni, da jih bo prenašala med prihodke v tistem obdobju, ko bodo nastajali stroški v zvezi s projekti, za namene katerih so bila prejeta ta sredstva.

V skladu s SRS 36 (2006), točko 36.22., sredstva, ki bodo kot vložek ustanovitelja v obliki ustanovitvenega vložka (lahko tudi v obliki stvarnega premoženja) ob ustanovitvi kot trajni vir sredstev vložena v pravno osebo – ustanovo, v skladu z ustanovitvenim aktom, štejejo kot ustanovitveni vložek in ne kot prihodek. Tudi po določbah ZDDPO-2 ta sredstva niso obdavčena (ne štejejo kot prihodek).


2. Zanima vas, ali je v skladu z Zakonom o davku na dediščine in darila ustanovo ali društvo, ki bo ustanovljeno v Republiki Sloveniji, možno šteti kot pravno osebo, ki se ukvarja s človekoljubno, dobrodelno, izobraževalno in raziskovalno dejavnostjo in je zaradi tega izvzeta od davka, saj so vsa sredstva namenjena izvajanju temeljne dejavnosti, kar bo razvidno iz ustanovitvenega akta pravne osebe.

Odgovor:

Kot je že navedeno v prejšnji točki, je predmet obdavčitve po ZDDD premoženje, ki ga pravna oseba prejme od pravne ali fizične osebe kot darilo ali dediščino, ki se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb. ZDDD določa, da se za pravne osebe zasebnega prava po tem zakonu štejejo društva, fundacije, skladi, ustanove, zasebni zavodi in gospodarska interesna združenja.

V predstavljenem primeru finančnih sredstev, namenjenih za delo hčerinske družbe, ne moremo šteti kot darilo. Vprašanje obdavčitve na podlagi ZDDD bi se lahko pojavilo le v primeru, da bi taka družba pridobila premoženje v obliki darila ali dediščine od drugih fizičnih ali pravnih oseb. Šele v tem primeru bi se lahko postavilo vprašanje, ali gre organizacijo DCAF šteti med tiste organizacije, ki so po 9. členu ZDDD oproščene plačila davka na dediščine in darila. V 9. členu ZDDD je namreč določeno, da je davka oproščeno darilo ali dediščina, ki jo prejme pravna oseba zasebnega prava, ustanovljena na podlagi zakona za opravljanje verske, človekoljubne, dobrodelne, zdravstvene, socialno-varstvene, izobraževalne, raziskovalne ali kulturne dejavnosti ali za opravljanje dejavnosti zaščite in reševanja, vendar le, če gre za darilo oziroma dediščino, ki je namenjena opravljanju take dejavnosti pravne osebe.

Glede na navedbe bi bilo mogoče organizacijo šteti med tiste organizacije, ki so po 9. členu ZDDD oproščene plačila davka na dediščine in darila kot pravne osebe zasebnega prava, ustanovljene za opravljanje človekoljubne (raziskovalne) dejavnosti, če bi bila ta hčerinska firma tukaj ustanovljena kot taka pravna oseba. Po določbah Zakona o ustanovah (Uradni list RS, št. 70/05) je ustanova po tem zakonu pravna oseba zasebnega prava. Namen ustanove mora biti splošno koristen ali dobrodelen in praviloma trajen. Ustanovitelj je lahko domača ali tuja fizična ali pravna oseba.


3. Zanima vas, kako je z davkom na dodano vrednost, ki ga pravna oseba plačuje kot vstopni davek za sredstva in storitve, namenjene izvajanju aktivnosti v javnem interesu.

Odgovor:

Če bo pravna oseba opravljala obdavčeno dejavnost in bo pridobila identifikacijsko številko za namene DDV, bo imela pravico do odbitka DDV, plačanega pri nabavah blaga oziroma storitev, ki jih je oziroma jih bo uporabila za namene svojih obdavčenih transakcij.

V skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06 in 52/07) ima davčni zavezanec pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij.

Izvajanje delavnic in usposabljanj za plačilo v skladu s 3. točko prvega odstavka 3. člena ZDDV-1 predstavlja opravljanje storitev, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Slovenije in je zato predmet DDV.

Če bo pravna oseba z izvajanjem delavnic in usposabljanj opravljala po ZDDV-1 obdavčeno dejavnost, se ji v skladu s prvim odstavkom 94. člena ZDDV-1 ni treba identificirati za namene DDV in obračunavati DDV, dokler v obdobju zadnjih 12 mesecev ne preseže oziroma ni verjetno, da bo presegla znesek 25.000 eurov obdavčljivega prometa.

ZDDV-1 pa daje v tretjem odstavku 94. člena možnost, da se davčni zavezanec lahko odloči za obračunavanje DDV tudi, če ne izpolnjuje zgoraj navedenih pogojev glede višine obdavčljivega prometa. V tem primeru mora izbiro vnaprej priglasiti pristojnemu davčnemu uradu in jo uporabljati najmanj 60 mesecev.

S pridobitvijo identifikacijske številke za namene DDV bo pravna oseba, če bo opravljala obdavčeno dejavnost, pridobila tudi pravico do odbitka DDV, če je to blago oziroma storitve uporabila oziroma jih bo uporabila za namene svojih obdavčenih transakcij.

Informacije v zvezi s postopkom pridobitve identifikacijske številke za namene DDV so vam na voljo na spletnih straneh Davčne uprave RS.


4. Predvidevate, da bo za zaposlene v ustanovi potrebno plačevati prispevke in davke enako kot za zaposlene v gospodarstvu.

Odgovor:

Res je, z vidika plačevanja davkov od dohodkov zaposlenih ter prispevkov za socialno varnost zanje, se zaposleni v ustanovi, ki bi jo DCAF ustanovila na podlagi Zakona o ustanovah, tretirajo enako kot zaposleni v gospodarskih družbah.

Ustanova, ki je skladno s 1. členom Zakona o ustanovah – UPB1 (Uradni list RS, št. 70/05, 91/05 – popr.) pravna oseba zasebnega prava, se namreč skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek, šteje za plačnika davka, zato mora od dohodkov, ki jih kot delodajalec izplača svojim zaposlenim, skladno z veljavnimi predpisi glede obdavčenja izračunati in plačati akontacijo dohodnine ter prispevke za socialno varnost, na izplačane plače pa tudi davek na izplačane plače.


5. Zanima vas, kakšne dajatve bi bilo potrebno plačati, če bi matični center za delovanje hčerinskega centra v Republiki Sloveniji dodelil tudi eno ali dve osebni vozili.

Odgovor:

Če boste osebno vozilo uvozili, bo dajatve obračunal carinski organ. DDV se obračuna po stopnji 20 %, davek na motorna vozila po lestvici glede na vrednost vozila ter okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil glede na maso motornega vozila.

Ker v vprašanju ni navedeno, na kakšen način bo osebno vozilo dodeljeno hčerinskemu centru v Sloveniji, odgovarjamo pod predpostavko, da boste osebno vozilo v Slovenijo uvozili.

Po ZDDV-1 je predmet DDV tudi uvoz blaga, zato se od uvoza motornega vozila obračuna DDV po stopnji 20 %.

Po Zakonu o davku na motorna vozila (Uradni list RS, št. 72/06 – UPB2) se plačuje davek na motorna vozila od motornih vozil iz tarifnih oznak: 8703 21, 8703 22, 8703 23, 8703 24, 8703 31, 8703 32, 8703 33 in 8703 90, določenih v Uredbi Komisije (ES) št. 1719/2005 z dne 27. oktobra 2005 o spremembi Priloge 1 k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L št. 286 z dne 28. 10. 2005, str. 1), ki se dajo prvič v promet oziroma se prvič registrirajo na območju Republike Slovenije. Stopnje za plačilo DMV se gibljejo v razponu od 1 % do 13 % ( tabela z navedenimi stopnjami ).

Po Uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil (Uradni list RS, št. 87/05 in 118/05) se dajatev plačuje, ko je motorno vozilo dano prvič v promet, če gre za proizvodnjo oziroma ob pridobitvi motornega vozila iz druge države članice Evropske unije oziroma ob uvozu motornih vozil iz tretjih držav. Osnova za odmero okoljske dajatve je masa motornega vozila, kot je navedena v homologacijskih dokumentih, ki se ji odšteje masa voznika, to je 75 kilogramov. Znesek okoljske dajatve zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007 znaša 0,0584 EUR za 1 kilogram vozila.
Do sprejema sklepa vlade o znesku okoljske dajatve zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil za leto 2008 se taksa ne odmerja.

V primeru dodatnih vprašanj glede obračuna dajatev pri uvozu motornih vozil iz tretjih držav vam svetujemo, da se obrnete na carinski organ, ki je pristojen za obračun teh dajatev.

Ključne besede:
pojasnilo durs
pojasnila durs
hčerinska družba
hčerinska pravna oseba
medvladna organizacija
hčerinski center

Zadnji članki iz rubrike:

20.11.2019 15:23:26:
Obdavčitev z davkom na dediščine in darila

24.10.2019 13:40:15:
Državni zbor je potrdil novele davčnih zakonov

23.10.2019 13:27:58:
Obrestne mere za obresti na posojila med povezanimi osebami - oktober 2019

3.10.2019 17:36:15:
Vlada je potrdila predloge sprememb štirih davčnih zakonov

11.9.2019 12:23:11:
Obrestne mere za obresti na posojila med povezanimi osebami - september 2019

Najnovejši članki:

21.11.2019 9:09:22:
Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, september 2019

21.11.2019 9:05:44:
Poročilo o gibanju plač za avgust 2019

21.11.2019 8:51:10:
Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva

20.11.2019 16:02:38:
Obmejni delavci ter obrazec S1 (E 121)

19.11.2019 15:16:25:
Zaostreni pogoji pridobivanja bančnih kreditov in zadolževanje na »nebančnem« trgu

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT