Pojasnilo DURS, št. 4200-4/2008, 14. 8. 2008

Zavezanec prosi za pojasnila o izvajanju posameznih določb Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št 117/06, 24/08-ZDDKIS ) in Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 10/08 in 78/08). V nadaljevanju vprašanja na kratko povzemamo in nanje odgovarjamo:

I. Davek od dohodkov pravnih oseb – izvajanje določb šestega odstavka 371. člena ZDavP-2

V kolikor je višina akontacije na podlagi novega obračuna manjša, v katerem primeru se uporabi določba o sorazmernem zmanjšanju obrokov akontacije, v katerem primeru pa določba o vračilu oziroma pobotu morebitnih preplačil?

Z določbo šestega odstavka 371. člena ZDavP-2 je spremenjen način vračila preveč plačanih obrokov akontacije tekočega leta v primerih, ko je višina akontacije na podlagi novega davčnega obračuna manjša. Pravilu, po katerem se obroki akontacije, ki bodo dospeli v plačilo do konca leta, sorazmerno zmanjšajo, je dodano še novo pravilo, da se morebitna preplačila zapadlih in plačanih obrokov tekoče akontacije, vrnejo oziroma pobotajo.

Tako v primeru, ko je višina akontacije na podlagi novega davčnega obračuna manjša, davčni organ po uradni dolžnosti vrne preveč plačani znesek davka, če ta presega 10 evrov. Znesek iz naslova preveč plačanih obrokov akontacije tekočega leta se vrne po uradni dolžnosti v 30 dneh po predložitvi obračuna davčnemu organu. Če je zavezancu za davek že potekel rok za plačilo drugih davkov pri davčnem organu, se mu znesek iz naslova preveč plačanih obrokov akontacije vrne, zmanjšan za znesek teh davkov (pobot). Preostalega zneska ni mogoče uporabiti za morebitni poračun bodočih obrokov akontacije.

Iz navedenega izhaja, da se morebitna preplačila zapadlih in plačanih obrokov tekoče akontacije, vrnejo oziroma pobotajo, torej se ne zmanjšajo več sorazmerno. S tem je spremenjena ureditev šestega odstavka 350. člena ZDavP-1, po kateri se je razlika med novo in staro višino obroka akontacije za že dospele plačane obroke upoštevala pri določitvi preostalih obrokov akontacije, ki so dospeli v plačilo do konca leta, tako da so se ti obroki, do višine posameznega obroka, sorazmerno zmanjšali, do vračila morebitne razlike pa zavezanec med letom ni bil upravičen, ampak je moral počakati vse do predložitve novega obračuna, v katerem je izkazal novo davčno obveznost.

II. Predhodna akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti – izvajanje določb petega v povezavi s prvim odstavkom 298. člena ZDavP-2

Predpostavlja, da zavezanec za davek od dohodka iz dejavnosti plačuje predhodno akontacijo (PA – v nadaljevanju) dohodnine v mesečnih obrokih. Zavezanec je za januar in februar 2007 plačal »začasna« obroka PA, nato pa v davčnem obračunu za leto 2006 ni izkazal davčne osnove in je bila posledično tudi PA za 2007 enaka 0. Zanima ga:

1. kateri znesek se upošteva kot obračunana PA za leto 2007: 0 (nič) ali seštevek »začasnih« obrokov za januar in februar 2007, in
2. kakšen znesek »začasnega« obroka PA mora zavezanec plačati za januar in februar 2008.

Ad. 1

V primeru, ki ga je navedel, se kot obračunana PA za leto 2007 upošteva znesek »začasnih« obrokov za januar in februar 2007.

Kot pravilno ugotavlja, je zavezanec na podlagi petega odstavka 298. člena ZDavP-2 do novega davčnega obračuna predhodno akontacijo v novem davčnem letu dolžan plačevati v rokih in v višini obrokov, kot se je plačevala za preteklo davčno leto. Obračunana »začasna« obroka za januar in februar 2007 torej pomenita, da je imel zavezanec po davčnem obračunu za leto 2005 davčno osnovo, na podlagi katere so mu bili obračunani ustrezni »začasni« obroki predhodne akontacije, ki jih je plačeval:

• za obdobja od marca do decembra 2006 (v »preračunani« višini – tj. ustrezno povečane oziroma zmanjšane v skladu z določilom šestega odstavka 298. člena) in
• za obdobji januar in februar 2007 (v »izračunani« višini, ki je enaka vpisanemu znesku »mesečni obrok predhodne akontacije« v davčnem obračunu za leto 2005.)

Določilo šestega odstavka 298. člena ZDavP-2 namreč govori o ustreznem zmanjšanju ali povečanju zgolj tistih obrokov predhodne akontacije, ki dospejo v plačilo do konca leta, kar seveda pomeni, da sta obroka za januar in februar naslednjega davčnega leta iz tega določila izvzeta in se torej plačujeta v izračunani višini.

Če zavezanec v davčnem obračunu za 2006 ni imel davčne osnove, to pomeni, da bodo za naslednja obdobja (marec do december 2007) obroki PA enaki 0 (nič), celotna obračunana akontacija za leto 2007 pa bo torej enaka zgolj seštevku dveh »začasnih« obrokov za januar in februar 2007. Zavezanec bo tako na podlagi davčnega obračuna za leto 2007 izkazal preveč obračunano predhodno akontacijo iz tega naslova, ki mu jo bo davčni organ po uradni dolžnosti vrnil v 30. dneh po predložitvi davčnega obračuna.

Ad. 2

Za januar in februar 2008 mora zavezanec plačati znesek izračunanega mesečnega obroka predhodne akontacije, ki je v davčnem obračunu za leto 2006.

Kot je razbrati že iz vsebine odgovora Ad. 1, bo zavezanec v letu 2008 obroke predhodne akontacije za obdobja od marca do decembra plačeval na podlagi podatkov v davčnem obračunu za leto 2007 v »preračunani« – tj. ustrezno povečani ali zmanjšani – višini, glede na višino letne PA in že plačana obroka za januar in februar 2008, ki pa sta bila obračunana kot »začasna« obroka in v znesku enaka mesečnemu obroku predhodne akontacije v obračunu za leto 2006. To seveda pomeni tudi, da bosta obroka lahko enaka 0 (nič) v kolikor zavezanec obračuna za leto 2006 še ni predložil, (ker npr. tedaj še ni posloval) ali pa – kot v njegovem primeru – za leto 2006 ni izkazal davčne osnove.

III. Predhodna akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti – izvajanje določb drugega odstavka 298. člena ZDavP-2

Ali se v primeru pričetka opravljanja dejavnosti PA izračuna od:

a) davčne osnove, za katero se predvideva, da bo dosežena do konca davčnega leta, ali
b) na letno raven preračunane davčne osnove, za katero se predvideva, da bo dosežena do konca davčnega leta.

Pri pričetku opravljanja dejavnosti se PA izračuna na podlagi predvidenih prihodkov in odhodkov – torej na podlagi dejanske predvidene davčne osnove do konca davčnega leta in dejanske mesece poslovanja do konca davčnega leta. Govorimo lahko o izračunani PA. Ne glede na navedeno, pa se na 12 mesecev preračunana PA uporablja za določitev načina plačevanja obrokov izračunane PA – tj. za odločanje, ali bo zavezanec plačeval mesečne ali trimesečne obroke.

Če zaradi lažjega razumevanja pojasnimo navedeno še na primerih:

Za zavezanca, ki prične s poslovanjem med letom, ugotovimo višino obrokov predhodne akontacije tako, da izračunano PA najprej preračunamo na letno PA. Višina preračunane letne PA nam pove, ali bo zavezanec davek akontiral v mesečnih ali v 3-mesečnih obrokih. Pri tem se obroki PA razpišejo v odvisnosti od datuma začetka poslovanja zavezanca. V kolikor je začel s poslovanjem 1. dne obdobja, za katerega se obroki PA razpisujejo, potem se prva akontacija razpiše že za to obdobje. V kolikor je začel s poslovanjem po 1. dnevu obdobja, za katerega se obroki PA razpisujejo, potem se prva akontacija razpiše za obdobje, po poteku tistega, v katerem je prišlo do začetka opravljanja dejavnosti. Upoštevajo se celi meseci poslovanja, kar pomeni, da v primeru, ko zavezanec prične s poslovanjem 1. v mesecu, se ta mesec še šteje za cel mesec poslovanja, v vseh ostalih primerih pa ne.

Primer 1
Zavezanec je pričel s poslovanjem 1. 2. 2008.
Napovedal je 15.000 € prihodkov in 7.000 € odhodkov, kar pomeni, da je njegova davčna osnova 8.000 €.
To davčno osnovo je potrebno uvrstiti v lestvico na podlagi 2. člena Pravilnika o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2008 (Uradni list RS, št. 119/07). V konkretnem primeru:

1.150,02 € + 27 % nad 7.187,60 € = 1.369,37 €, kar pomeni izračunana PA za leto 2008 znaša 1.369,37 €. To izračunano PA sedaj preračunamo na letno raven na način:

Preračunana letna PA = Izračunana PA x 12 / št. celih mesecev poslovanja = 1.369,37 x 12 / 11 = 1.493,86 €

Glede na višino preračunane letne PA bo zavezanec akontiral mesečne obroke PA. Ker je zavezanec pričel s poslovanjem 1. v mesecu februarju in ker bodo obroki mesečni, se že za tekoči mesec februar razpiše mesečni obrok PA, ki dospe v plačilo zadnjega februarja, plačan pa mora biti do 10. marca 2008. Mesečni obrok PA tega zavezanca znaša:

1.369,28 € / 11 = 124,48 €
Zavezanec bo torej z 11 obroki PA po 124,48 € skupaj plačal 1.369,28 €, kolikor znaša njegova izračunana PA.

Primer 2
Zavezanec je pričel s poslovanjem 2. 2. 2008.
Napovedal je 12.000 € prihodkov in 7.000 € odhodkov, kar pomeni, da je njegova davčna osnova 5.000 €.
To davčno osnovo je potrebno uvrstiti v lestvico na podlagi 2. člena Pravilnika o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2008 (Uradni list RS, št. 119/07). V konkretnem primeru:

5.000 € x 16% = 800 €, kar pomeni izračunana PA za leto 2008 znaša 800 €. To izračunano PA sedaj preračunamo na letno raven na način:

Preračunana Letna PA = Izračunana PA x 12 / št. celih mesecev poslovanja = 800 x 12 / 10 = 960,00 €

Glede na višino preračunane letne PA bo zavezanec akontiral mesečne obroke PA. Ker je zavezanec pričel s poslovanjem 2. v mesecu februarju, kar je kasneje kot prvi dan obdobja obroka PA (obdobje 2/08) in ker bodo obroki mesečni, se prvi obrok mesečne akontacije razpiše za marec 2008. Obrok dospe v plačilo zadnjega marca in mora biti plačan do 10. aprila 2008. Mesečni obrok PA tega zavezanca znaša:

800 € / 10 = 80 €
Zavezanec bo torej z 10 obroki PA po 80 € skupaj plačal 800,00 €, kolikor znaša njegova izračunana PA.

Primer 3
Zavezanec je pričel s poslovanjem 1. 2. 2008.
Napovedal je 8.000 € prihodkov in 7.000 € odhodkov, kar pomeni, da je njegova davčna osnova 1.000 €.
To davčno osnovo je potrebno uvrstiti v lestvico na podlagi 2. člena Pravilnika o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2008 (Uradni list RS, št. 119/07). V konkretnem primeru:

1.000 € x 16 % = 160 €, kar pomeni izračunana PA za leto 2008 znaša 160 €. To izračunano PA sedaj preračunamo na letno raven na način:

Preračunana Letna PA = Izračunana PA x 12 / št. celih mesecev poslovanja = 160 x 12 / 11 = 174,54 €

Glede na višino preračunane letne PA bo zavezanec akontiral 3-mesečne obroke PA. Ker je zavezanec pričel s poslovanjem 1. v mesecu februarju, kar je kasneje kot prvi dan obdobja obroka PA (obdobje 1-3/08) in ker bodo obroki 3-mesečni, se prvi obrok trimesečne akontacije razpiše za obdobje 4-6/08. Obrok dospe v plačilo zadnjega junija in mora biti plačan do 10. julija 2008. Zavezanec bo torej plačal še 3 obroke. Tri-mesečni obrok PA tega zavezanca znaša:

160 € / 3 = 53,33 €
Zavezanec bo torej s 3 obroki PA po 53,33 € skupaj plačal 159,99 € (160 €), kolikor znaša njegova izračunana PA.

Primer 4
Zavezanec prične s poslovanjem 1. 7. 2008.
Napovedal je 8.000 € prihodkov in 7.000 € odhodkov, kar pomeni, da je njegova davčna osnova 1.000 €.
To davčno osnovo je potrebno uvrstiti v lestvico na podlagi 2. člena Pravilnika o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2008 (Uradni list RS, št. 119/07). V konkretnem primeru:

1.000 € x 16 % = 160 €, kar pomeni izračunana PA za leto 2008 znaša 160 €. To izračunano PA sedaj preračunamo na letno raven na način:

Preračunana Letna PA = Izračunana PA x 12 / št. celih mesecev poslovanja = 160 x 12 / 6 = 320 €

Glede na višino preračunane letne PA bo zavezanec akontiral 3-mesečne obroke PA. Ker je zavezanec pričel s poslovanjem 1. v mesecu juliju, kar je prvi dan obdobja obroka PA (obdobje 7-9/08) in ker bodo obroki 3-mesečni, se prvi obrok trimesečne akontacije razpiše za obdobje 7-9/08. Obrok dospe v plačilo zadnjega septembra in mora biti plačan do 10. oktobra 2008. Zavezanec bo torej plačal še 2 obroka. Tri-mesečni obrok PA tega zavezanca znaša:

160 € / 2 = 80 €
Zavezanec bo torej z dvema obrokoma PA po 80 € skupaj plačal 160 €, kolikor znaša njegova izračunana PA.

Primer 5
Zavezanec prične s poslovanjem 10. 7. 2008.
Napovedal je 10.000 € prihodkov in 7.700 € odhodkov, kar pomeni, da je njegova davčna osnova 2.300 €.
To davčno osnovo je potrebno uvrstiti v lestvico na podlagi 2. člena Pravilnika o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2008 (Uradni list RS, št. 119/07). V konkretnem primeru:

2.300 € x 16 % = 368 €, kar pomeni izračunana PA za leto 2008 znaša 368 €. To izračunano PA sedaj preračunamo na letno raven na način:

Preračunana Letna PA = Izračunana PA x 12 / št. celih mesecev poslovanja = 368 x 12 /5 = 883,20 €

Glede na višino preračunane letne PA bo zavezanec akontiral 1-mesečne obroke PA. Ker je zavezanec pričel s poslovanjem 10. v mesecu juliju, kar je kasneje kot prvi dan obdobja obroka PA (obdobje 7/08) in ker bodo obroki 1-mesečni, se prvi obrok mesečne akontacije razpiše za obdobje 8/08. Prvi obrok dospe v plačilo zadnjega avgusta in mora biti plačan do 10. septembra 2008. Zavezanec bo torej plačal še 5 obrokov. Mesečni obrok PA tega zavezanca znaša:

368 € / 5= 73,60 €
Zavezanec bo torej s petimi obroki PA po 73,60 € skupaj plačal 368 €, kolikor znaša njegova izračunana PA.

Primer 6
Zavezanec prične s poslovanjem 10. 11. 2008.
Napovedal je 1.000 € prihodkov in 700 € odhodkov, kar pomeni, da je njegova davčna osnova 300 €.
To davčno osnovo je potrebno uvrstiti v lestvico na podlagi 2. člena Pravilnika o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2008 (Uradni list RS, št. 119/07). V konkretnem primeru:

300 € x 16 % = 48 €, kar pomeni izračunana PA za leto 2008 znaša 48 €. To izračunano PA sedaj preračunamo na letno raven na način:

Preračunana Letna PA = Izračunana PA x 12 / št. celih mesecev poslovanja = 300 x 12 / 1 = 3.600 €

Glede na višino preračunane letne PA bo zavezanec akontiral 1-mesečne obroke PA. Ker je zavezanec pričel s poslovanjem 10. v mesecu novembru, kar je kasneje kot prvi dan obdobja obroka PA (obdobje 11/08) in ker bodo obroki 1-mesečni, se prvi obrok mesečne akontacije razpiše za obdobje 12/08. Prvi obrok dospe v plačilo zadnjega decembra in mora biti plačan do 10. januarja 2009. Zavezanec bo torej plačal le 1 obrok, ki je v danem primeru enak njegovi izračunani PA. Mesečni obrok PA tega zavezanca znaša:

48 € / 1= 48 €
Zavezanec bo torej z edinim obrokom PA skupaj plačal 48 €, kolikor znaša njegova izračunana PA.

IV. Predhodna akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti – izvajanje določb prvega odstavka 299. člena ZDavP-2

Sprašuje, ali je razlaga oziroma stališče davčnega organa, v pojasnilu številka 4210-233/2007 01131-08 z dne 23. 5. 2007, v zadevi vloga za znižanje akontacije dohodnine pri zasebnikih, v katerem je pojasnjeno, da je podlaga za spremembo višine predhodne akontacije lahko le spremenjena davčna osnova iz prvega odstavka 48. člena ZDoh-2 in ne le uveljavljanje nove olajšave za vzdrževane družinske člane, skladna z ustavnim načelom enakosti pred zakonom, na podlagi katerega so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na katerokoli od osebnih okoliščin.

Pojasnjujemo, da pojasnilo Generalnega davčnega urada, na katerega se sklicuje v zastavljenem vprašanju, temelji neposredno na določbah ZDavP-2. Postopek za oceno ustavnosti teh zakonskih določb je v pristojnosti Ustavnega sodišča Republike Slovenije.

V. Izkazovanje prihodkov ali odhodkov iz naslova prenosa stvarnega premoženja iz podjetja v gospodinjstvo v davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti

V kolikor s strani zavezanca izvršen prenos stvarnega premoženja iz podjetja v gospodinjstvo podleže obdavčitvi z dohodnino na podlagi 50. oziroma 51. člena ZDoh-2:

1. Ali se prihodki iz naslova prenosa stvarnega premoženja v gospodinjstvo izkazujejo v zap. št. 3.1, 3.2 ali v kateri drugi zaporedni številki obrazca obr. DOHDEJ št. 18?
2. V kateri zaporedni številki obr. DOHDEJ št. 18 se izkazujejo odhodki iz naslova prenosa stvarnega premoženja v gospodinjstvo?

Ad. 1

Prihodki iz naslova prenosa stvarnega premoženja iz podjetja zavezanca v njegovo gospodinjstvo, se v obr. DOHDEJ št. 18 izkazujejo v zap. št. 3.2 Povečanje prihodkov zaradi cen med povezanimi osebami.

ZDoh-2 v prvem odstavku 50. člena določa, da se za odtujitev sredstev štejejo tudi prenosi sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom. Prav tako se v skladu s prvim odstavkom 51. člena ZDoh-2 kot odtujitev sredstev, razen denarnih sredstev, pri ugotavljanju davčne osnove, šteje tudi prenehanje opravljanja dejavnosti. V obeh primerih se odtujitev šteje za transakcijo med povezanima osebama, zato se kot podlaga za ugotovitev višine dohodka uporabljajo primerljive tržne cene.

Ad. 2

Odhodki iz naslova prenosa stvarnega premoženja iz podjetja zavezanca v gospodinjstvo se v obr. DOHDEJ št. 18 ne izkazujejo.

SRS (2006) v točki 1.33 določa, da knjigovodska vrednost opredmetenih osnovnih sredstev ne sme presegati njihove nadomestljive vrednosti. Kot nadomestljiva vrednost se šteje poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja. Iz določbe SRS izhaja, da je slabitev opredmetenih osnovnih sredstev do višine nadomestljive vrednosti obvezna, kar pomeni, da morajo zavezanci opraviti slabitev tistih sredstev, pri katerih knjigovodska vrednost presega pošteno vrednost, ki bi jo na trgu dosegli dve nepovezani osebi. Odhodki iz naslova slabitev sredstev se v obr. DOH DEJ št. 18 izkazujejo v zap. št. 5 Odhodki, ugotovljeni po računovodskih predpisih. Tako pri sredstvih, ki so vrednotena v skladu s točko 1.33 SRS (2006), knjigovodska vrednost sredstev ne more presegati primerljive tržne vrednosti, zato v obr. DOHDEJ št. 18 v okviru zap. št. 7 ni predvidene zap. št., ki bi izkazovala povečanje odhodkov zaradi cen med povezanimi osebami.

VI. Uveljavljanje posebne davčne obravnave pri prenosu podjetja po 1. točki četrtega odstavka 51. člena ZDoh-2

1. Ali je uveljavljanje posebne davčne obravnave po 1. točki četrtega odstavka 51. člena ZDoh-2 pogojeno z okoliščino, da mora biti oseba, na katero se prenaša podjetje ali del podjetja, v trenutku prenehanja dejavnosti zavezanca že registrirana kot zasebnik?
2. V kolikor v okviru prenosa podjetja ali dela podjetja prenesena sredstva presegajo prenesene dolgove, ali se ta razlika pri novem zasebniku obravnava kot dolgoročna pasivna časovna razmejitev prihodkov (ki se postopno prenaša med prihodke) ali kot slabo ime (ki se takoj prenese med prihodke)?
3. V kolikor se presežek vrednosti v okviru prenosa podjetja ali dela podjetja prenesenih sredstev nad vrednostjo dolgov obravnava kot prihodek novega zasebnika in če je bila priglašena posebna davčna obravnava, ali lahko novi zasebnik izloči iz davčno priznanih prihodkov?
4. V kateri zaporedni številki obr. DOHDEJ št. 18 se izkazuje takšno zmanjšanje?

Ad. 1

V primeru prenehanja opravljanja dejavnosti zavezanca in nadaljevanja opravljanja dejavnosti po drugi fizični osebi, preide podjetje oziroma del podjetja na drugo fizično osebo, zato mora biti le ta v trenutku prenehanja opravljanja dejavnosti že registrirana za opravljanje dejavnosti.

Izjemo predstavlja prenehanje opravljanja dejavnosti zaradi smrti zavezanca, če dejavnost nadaljujejo dediči. V skladu s pravili dednega prava se dedovanje uvede v trenutku zapustnikove smrti, vendar pa bo dedič kot univerzalni pravni naslednik zapustnikovo podjetje lahko nadaljeval šele, ko bo zapuščinski postopek po pokojnemu podjetniku pravnomočno zaključen in bo v sklepu ugotovljen njegov status dediča. Prenos podjetja zapustnika je torej možen le na dediča, ki je ugotovljen v sklepu o dedovanju. To izhaja tudi iz 4. točke tretjega odstavka 75. člena Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1 (Uradni list RS, št. 42/06, 60/06 , 68/08 ), ki določa, da AJPES po uradni dolžnosti izbriše podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije na podlagi obvestila pristojnega matičnega organa, da je podjetnik umrl, razen če ji dedič podjetnika v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju predloži izjavo, da bo nadaljeval zapustnikovo podjetje v skladu s četrtim odstavkom 72. člena tega zakona. Iz navedenega izhaja, da je nadaljevanje zapustnikovega podjetja po dediču potrebno razumeti kot opravljanje iste dejavnosti (ista matična številka) z drugim nosilcem (dedičem). Zaradi dolgotrajnosti zapuščinskih postopkov lahko od smrti do vpisa prenosa dejavnosti na dediča preteče dolgo obdobje, zato lahko dedič, ki v primeru smrti zavezanca še ni registriran za opravljanje dejavnosti, uveljavlja posebno davčno obravnavo po 1. točki četrtega odstavka 51. člena ZDoh-2.

Ad. 2, Ad. 3 in Ad. 4

Novi zasebnik, na katerega se prenaša podjetje ali del podjetja zavezanca, ki je prenehal z opravljanjem dejavnosti, mora v svojih poslovnih knjigah ovrednotiti prevzeta sredstva in obveznosti z upoštevanjem vrednosti na dan prenehanja opravljanja dejavnosti (po vrednostih, ki so bile upoštevane pri izračunu davčne osnove pri zavezancu, ki je prenehal z opravljanjem dejavnosti), oziroma na način, kot če do prenehanja opravljanja dejavnosti ne bi prišlo. V primeru, da prenesena sredstva presegajo prenesene dolgove, se razlika pri novem zasebniku evidentira kot povečanje podjetnikovega kapitala (razred 90 Kontnega načrta za male samostojne podjetnike posameznike) in ne kot prihodek novega zasebnika (dolgoročna pasivna časovna razmejitev ali kot slabo ime, ki se v letu prenosa izkaže kot prihodek novega zasebnika).

V drugem odstavku 51. člena ZDoh-2 je sicer določeno, da se kot pridobitev sredstev pri ugotavljanju davčne osnove šteje tudi pridobitev sredstev ob prevzemu nadaljevanja opravljanja dejavnosti, in da se prihodki upoštevajo na način kot velja po SRS (2006) za brezplačno pridobljena sredstva. Navedena določba velja le v primeru, ko ni priglasitve posebne davčne obravnave, kar izhaja tudi določbe četrtega odstavka 51. člena ZDoh-2.

Po določbi četrtega odstavka 51. člena ZDoh-2 lahko zavezanec, ne glede na prvi do tretji odstavek tega člena, zahteva, da se za odtujitev oziroma pridobitev sredstev pri ugotavljanju davčne osnove ne šteje prenehanje opravljanja dejavnosti zavezanca s prenosom podjetja ali dela podjetja zavezanca na drugo fizično osebo zaradi smrti, trajne nezmožnosti za delo ali upokojitve v skladu z veljavnimi predpisi, zakonca, otroka, posvojenca ali pastorka če so izpolnjeni v zakonu določeni pogoji.

Tako se s četrtim odstavkom 51. člena določa možnost drugačne davčne obravnave, kot je določena v drugem odstavku tega člena. Zavezanec lahko zahteva, da se odtujitev oziroma pridobitev sredstev in obveznosti obravnava davčno nevtralno, in sicer na način kot da do prenosa na drugo osebo ne bi prišlo. Takšno davčno obravnavo zavezanec lahko uveljavljala pri prenehanju opravljanja dejavnosti s prenosom podjetja na drugo fizično osebo (novega zasebnika), če jo priglasi pri davčnem organu in ob tem izpolnjuje predpisane pogoje.

Iz navedenega izhaja, da novi zasebnik stvarno premoženje, ki ga je pridobil ob prevzemu nadaljevanja opravljanja dejavnosti, ne šteje za pridobitev (t.j. kot prihodek), če priglasi posebno davčno obravnavo po četrtem odstavku 51. člena ZDoh-2. Samo v primeru, ko zavezanec ne priglasi posebne davčno obravnave, se stvarno premoženje, ki je bilo pridobljeno ob prevzemu opravljanja dejavnosti, šteje kot prihodek novega zasebnika, in sicer na način kot je določeno v računovodskih standardih za brezplačno pridobljena sredstva.

Ključne besede: pojasnilo durs pojasnila durs zdavp davčni postopek dohodnina akontacija dohodnine pri zasebnikih prenos premoženja

Objavite na Facebooku RSS rubrike Dohodnina! Pridružite se! Naročilo Zlatega kompleta

Zadnji članki iz rubrike: 2.6.2023 15:57:21: Finančna uprava izdala drugi sveženj informativnih izračunov dohodnine za leto 2022 19.4.2023 13:34:52: 3. maja 2023 se izteče rok za ugovor in za oddajo soglasja za direktno obremenitev 3.4.2023 13:53:48: Finančna uprava izdala prvi sveženj informativnih izračunov dohodnine za leto 2022 6.3.2023 12:36:48: Primeri pravilne izpolnitve obrazca ugovora zoper informativni izračun dohodnine in napovedi za odmero dohodnine za leto 2022 za regres za letni dopust in poslovno uspešnost 15.2.2023 9:36:44: Napoved dobička iz kapitala za leto 2022

Najnovejši članki: 2.6.2023 15:33:23: Nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji morajo prijaviti letni dohodek 2.6.2023 10:18:36: Podpisan protokol o spremembah konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja med Slovenijo in Švico 1.6.2023 10:36:04: Objavljeni informaciji o poslovanju družb in podjetnikov v letu 2022 30.5.2023 17:07:02: Koledar poročanja - junij 2023 29.5.2023 16:23:35: Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, marec 2023