Višina nadomestila plače je odvisna od osnove za nadomestilo, razloga in trajanja začasne zadržanosti od dela ter načina valorizacije.

Višina nadomestila plače

Višina nadomestila plače je odvisna od osnove za nadomestilo, razloga in trajanja začasne zadržanosti od dela ter načina valorizacije.

Osnova za nadomestilo je zavarovančeva povprečna mesečna plača in nadomestila, ki so bila izplačana v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela (razen, če ni imel plače oziroma osnove za plačilo prispevkov v celotnem preteklem koledarskem letu, oziroma le-te še ni imel do nastopa začasne zadržanosti od dela, ali pa se je zavarovanec poškodoval na poti na delo, preden je nastopil delo ali kadar o prihoda iz služenja vojaškega roka zaradi bolezni in poškodbe ne more nastopiti dela).

V primeru, da delodajalec oziroma pooblaščeni računovodski servis ne razpolaga s podatki o osnovi za nadomestilo plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, lahko od vključno 1. julija 2023 na podlagi elektronskega potrdila o upravičeni zadržanosti od dela od FURS pridobi podatke za izračun osnove preko posebnega postopka na portalu SPOT.

Več o pridobivanju podatkov za izračun osnove nadomestila plače

Pregled vseh plač in nadomestil, ki se štejejo v osnovo za nadomestilo

Pregled osnov za prispevke, ki se štejejo v osnovo za nadomestilo

Zgornji limit:

Nadomestilo ne more biti višje od plače, ki bi jo zavarovanec dobil, če bi delal oziroma od osnove, po kateri je v času zadržanosti od dela zavarovan.

Kako se določi zgornji limit oz. plača, ki bi jo delavec dobil, če bi delal, je pojasnjeno v pripeti datoteki.

Za delavca, ki ni vključen v javna dela (zavarovalna podlaga 034) velja, da njegov na uro preračunan zgornji limit oziroma na uro preračunana plača, ki bi jo dobil, če bi delal, ne sme biti nižja od na uro preračunane minimalne plače, veljavne za mesec zadržanosti. Pri preračunu na uro se uporabi:

• pri dejanskem obračunu celomesečna dejanska delovna obveznost za delodajalca, poslovno enoto oziroma skupino delavcev, ki je navedena na zahtevku za refundacijo za dejanski obračun,
• pri fiksnem obračunu pa celomesečna povprečna delovna obveznost za delodajalca, poslovno enoto oziroma skupino delavcev, ki je navedena na zahtevku za refundacijo za fiksni obračun.

Najnižji zgornji limit oziroma urno osnovo za delo na podlagi minimalne plače, lahko izračunate v pripetem pripomočku.

Najvišje nadomestilo:

Nadomestilo ne more biti višje od dvainpolkratnika zadnje znane povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji kot jo ugotovi Statistični urad Republike Slovenije. Višina najvišjega nadomestila, ki se uporabi pri obračunu za posamezno obdobje zadržanosti v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, je razvidna iz pripete preglednice.

Spodnji limit:

Nadomestilo za april 2022 in pretekle mesece ne more biti manjše od zajamčene plače.

Nadomestilo za maj 2022 in naslednje mesece ne more biti manjše od 60 % minimalne plače, ki je določena z zakonom, ki ureja minimalno plačo. Za zavarovanca, katerega osnova za plačilo prispevkov je nižja od 60 % minimalne plače, je najnižje nadomestilo določeno v višini osnove, po kateri je zavarovan.

Višina spodnjega limita, ki se uporabi pri obračunu za posamezno obdobje zadržanosti v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, je razvidna iz pripete preglednice.

Valorizacija

Zakon o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06, 59/07 – ZŠtip, 10/08 – ZVarDod, 71/08, 98/09 – ZIUZGK, 62/10 – ZUPJS, 85/10, 94/10 – ZIU, 110/11 – ZDIU12, 40/12 – ZUJF, 96/12 – ZPIZ-2, 59/19, 81/19 – ZSDP-1C in 92/21 -ZSDP-1E; ZUTPG) predvideva uskladitev osnove za odmero nadomestila, vendar le v primeru, da ima zavarovanec osnovo najmanj iz predpreteklega koledarskega leta glede na obdobje zadržanosti. Uskladitev se opravi enkrat letno, in sicer 1. marca z rastjo cen življenjskih potrebščin v preteklem letu po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS).

Količniki od vključno leta 2022

Količniki 2003-2021

Odmerni odstotek

Dne 31.05.2012 je pričel veljati Zakon za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/2012, v nadaljevanju: ZUJF), ki v 6. členu spreminja odmerni odstotek za izračun nadomestila plače za prvih 90 koledarskih dni izplačila nadomestila plače, ki se izplačuje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Za prvih 90 koledarskih dni se zniža odmerni odstotek za 10 odstotnih točk (v primerjavi z odmernim odstotkom po preteku 90 koledarskih dni) pri vseh razlogih začasne zadržanosti od dela, razen v primeru zadržanosti od dela zaradi poklicne bolezni in poškodbe pri delu, nege družinskega člana, usposabljanja za rehabilitacijo otroka, transplantacije ter v primerih poškodb, nastalih pri aktivnostih iz 18. člena ZZVZZ, pri katerih ostane odmerni odstotek enak, ne glede na število dni zadržanosti v breme ZZZS. V primeru razloga za zadržanost 12 – Darovanje krvi, gre za nadomestilo v breme ZZZS za dan, ko delavec prostovoljno daruje kri in ne more iti za zadržanost nad 90 koledarskih dni. V primeru darovanja krvi odmerni odstotek znaša 100 %.

Posebnosti – Vojaški invalidi in civilni invalidi vojne - znižanje odmernega odstotka velja tudi za vojaške invalide in civilne invalide vojne, pri katerih za prvih 90 dni nadomestilo znaša 90 % od osnove v vseh primerih, razen v primeru zadržanosti od dela zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu, nege družinskega člana, transplantacije, v primerih poškodb, nastalih pri aktivnostih iz 18. člena ZZVZZ ter darovanja krvi, ko nadomestilo znaša 100 % od osnove. Po preteku 90 koledarskih dni znaša nadomestilo pri vseh razlogih zadržanosti 100% od osnove.

Višina nadomestila glede na razlog zadržanosti

Tabela o razlogih za zadržanost od dela in odmernih odstotkih

Znižanje odmernega odstotka, ki je določeno v 6. členu ZUJF, ne vpliva na odmerni odstotek za izračun nadomestila plače za zavarovance, ki so na dan uveljavitve ZUJF že upravičeni do nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, ne glede na dejstvo, da se 90-dnevno obdobje prejemanja nadomestila v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja še ni izteklo.

Podrobnejša pojasnila o spremembah odmernega odstotka in načinu izračuna nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja

Pogoji za nadomestilo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, zbirna preglednica razlogov zadržanosti in postopkov

Na povezavi ZZZS - Pogoji so podrobnejše informacije glede pogojev za nadomestilo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ta tej povezavi najdete tudi zbirno preglednico razlogov zadržanosti in postopkov, ki je tudi priloga Pravilnika o uveljavljanju izplačila nadomestila plač iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na zahtevo delodajalca.

Vir: ZZZS