V skladu s prvim odstavkom 71. člena novega Zakona o dohodnini – ZDoh-2 se davčna osnova od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ugotavlja kot katastrski dohodek, ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. junija za tekoče leto.

V kolikor oseba, ki ima na podlagi vpisa v zemljiško knjigo in zemljiški kataster pravico do uporabe zemljišča, zemljišča ne obdeluje, ima možnost, da določi dejanskega uporabnika tega zemljišča. ZDoh-2 namreč v devetem odstavku 69. člena določa, da če zemljišče dejansko uporablja oseba, ki nima pravice do uporabe zemljišča na podlagi pravnega naslova v zemljiški knjigi in zemljiškem katastru, se lahko za namene tega zakona ta pravica pripiše dejanskemu uporabniku zemljišča.

V skladu z Zakonom o davčnem postopku – ZDavP-2 je za določitev dejanskega uporabnika potrebno podati dokazila, ki nedvoumno dokazujejo dejanskega uporabnika zemljišča, ki pravice uporabe nima vpisane v zemljiški knjigi oziroma v zemljiške katastru. DURS bo kot nedvoumno dokazilo štel izjavo, ki jo bo bosta morala podpisati tako upravičenec do uporabe na podlagi zemljiške knjige oziroma zemljiškega katastra kot tudi dejanski uporabnik zemljišča. V kolikor gre za dejansko uporabo na podlagi pravnega naslova (npr. pogodba), se kot nedvoumno dokazilo šteje tudi ta.

Na podlagi 71. člena ZDoh-2 je rok za vložitev vloge za določitev dejanskega uporabnika 30. junij za tekoče leto.

Zavezance opozarjamo, da je od določitve dejanskega uporabnika odvisno, komu se bo katastrski dohodek od navedenih zemljišč všteval v davčno osnovo.

Predpisana vloga oziroma obrazec za določitev dejanskega uporabnika ne obstaja, zato zavezancem predlagamo, da v vlogi navedejo:

• ime, priimek, naslov, davčno številko uporabnika zemljišč, kot je naveden v zemljiškem katastru
• ime, priimek, naslov, davčno številko dejanskega uporabnika zemljišč
• katastrsko občino, številke parcel, ki so v dejanski uporabi, površino zemljišča
• podpisa obeh strank (v kolikor ni priložen podpisan pravni naslov (npr. pogodba), ki je podlaga za dejansko uporabo, sicer pa samo podpis vlagatelja).