Zadnje obvestilo:
Minimalna plača za leto 2025 (27.1.2025 12:12:50)
Zadnja novička:
27.1.2025 16:03:34 Video seminar Davčni obračun in letno poročilo za leto 2024 davčni obračun,letno poročilo,video seminar
Najnovejši e-seminar:
Normiranci – DOHDEJ 2024 v sliki in besedi (e-gradivo) (3.2.2025 18:08:43)
KNJIŽENJE IZGUBE TEKOČEGA LETA
Nakup visokih gred za posaditev rož pred podjetjem
Kdaj lahko zahtevamo vrnitev akontacije?
Aktualno:
Koledar:
Mesečni koledarčki
Seznam poslovne programske opreme
Izračuni 2024
Obračun plače 2024
Opozorilo: Izračun trenutno deluje pravilno samo pri zneskih, višjih od minimalne osnove.
Izračun avtorskega honorarja 2024
Izračun za rezidente, zavarovane po 20. členu ZPIZ-2 (zavarovan za polni delovni čas), ter za rezidente, zavarovane po 18. členu ZPIZ-2.
Podjemna pogodba 2024
Obračun najemnine 2024
Fizična oseba odda nepremičnino pravni osebi.
Obračun študentskega dela 2024
Obračun začasnega ali občasnega dela upokojencev 2024
Izračun zamudnih obresti
Program omogoča izračun po konformni metodi in po linearni metodi.
Izračun pogodbenih obresti
Program omogoča izračun po poljubni obrestni meri.
Izračuni 2023
Obračun plače 2023
Opozorilo: Izračun trenutno deluje pravilno samo pri zneskih, višjih od minimalne osnove.
Izračun avtorskega honorarja 2023
Izračun za rezidente, zavarovane po 20. členu ZPIZ-2 (zavarovan za polni delovni čas), ter za rezidente, zavarovane po 18. členu ZPIZ-2.
Podjemna pogodba 2023
Velja za osebe, ki niso obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom (vstopijo v zavarovanje po 18. členu ZPIZ-2)
Podjemna pogodba 2023
Velja za osebe, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom, uživalce pokojnine, osebe, ki opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov preko štud. servisa (osebe, ki so zavarovane po 20. členu ZPIZ-2)
Primerjalni izračun - normiranci 2022 in 2023
Obračun najemnine 2023
Fizična oseba odda nepremičnino pravni osebi.
Obračun študentskega dela 2023
Obračun začasnega ali občasnega dela upokojencev 2023
Izračun zamudnih obresti
Program omogoča izračun po konformni metodi in po linearni metodi.
Izračun pogodbenih obresti
Program omogoča izračun po poljubni obrestni meri.
Potni nalog (Excel)
Temeljnica (excel)
Temeljnica
M obrazci
Davčni obračun 2023>
Davčni obračun 2023
Excel obrazec DDPO 2023 (informativni pripomoček)
Excel obrazec DOHDEJ 20232 (informativni pripomoček)
AJPES
Video seminar
Gospodarske družbe
Samostojni podjetniki
Društva
Nepridobitne organizacije
Vpisano: 28.5.2008 11:45:46
Pojasnilo DURS, št. DT 4210-115/2008, 9. 5. 2008
V zvezi z obdavčitvijo pogodbene kazni, zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ugotovljene s pravnomočno odločbo, pojasnjujemo:
V splošnem so z Zakonom o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 10/08) obdavčeni vsi dohodki fizične osebe, ne glede na vrsto, razen tistih, ki so v zakonu posebej navedeni kot oproščeni dohodki oziroma se sploh ne štejejo za dohodek po tem zakonu.
Pogodbene kazni, ki jo je dolžan plačati delodajalec delavcu v primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ugotovljene s pravnomočno odločbo v skladu z določbo prvega odstavka 25. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije (Uradni list RS, št. 111/06, 127/06), v ZDoh-2 ni navedene med dohodki, ki so oproščeni plačila dohodnine, prav tako ni navedena v 19. členu ZDoh-2, ki določa, kaj se ne šteje za dohodek po tem zakonu. Iz navedenega tako izhaja, da je obravnavana pogodbena kazen obdavčene po ZDoh-2, in sicer kot dohodek iz delovnega razmerja. Dohodek iz delovnega razmerja po 5. točki prvega odstavka 37. člena ZDoh-2 vključuje tudi nadomestilo, ki ga zagotovi delodajalec na podlagi dogovora z delojemalcem zaradi kateregakoli pogoja v zvezi z zaposlitvijo ali zaradi spremembe v pogojih v zvezi z zaposlitvijo, vsako izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vsako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve in podobni prejemki.
Ob tem naj pripomnimo, da ZDoh-2 v svojih določbah vsebuje pravilo tako imenovanega brutenja le za dohodke dosežene v naravi, če so izpolnjeni določeni pogoji. Dohodek prejet v naravi se poveča s koeficientom davčnega odtegljaja v primerih, ko je tak odtegljaj obvezen in ni drugega dohodka zavezanca pri izplačevalcu dohodka, prejetega v denarju, ki bi zadostoval za plačilo davčnega odtegljaja od dohodka v naravi. Navedeno ureja deveti odstavek 16. člena ZDoh-2.
Ker v obravnavanem primeru ne gre za dohodek v naravi, se navedeno pravilo, za namene izvajanja ZDoh-2, ne upošteva.
Davčna osnova od dohodka iz delovnega razmerja je dohodek iz 37. člena ZDoh-2, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačevati delojemalec (prvi odstavek 41. člena ZDoh-2).
Sam izračun akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, kamor se všteva dohodek iz delovnega razmerja, ureja ZDoh-2 v členu 127.
Akontacija dohodnine od dohodka iz zaposlitve se izračuna in plača od dohodka iz zaposlitve od davčne osnove iz 41. do 45. člena tega zakona (prvi odstavek 127. člena). V skladu z drugim odstavkom 127. člena ZDoh-2 se od dohodka iz delovnega razmerja, doseženega pri delodajalcu, pri katerem zavezanec dosega pretežni del dohodka iz delovnega razmerja (v nadaljnjem besedilu: glavni delodajalec), akontacija dohodnine izračuna tako, da se za posamezni dohodek uporabijo stopnje dohodnine in lestvica iz 122. člena tega zakona, preračunana na 1/12 leta. Pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja (v tem primeru pogodbena kazen), ki ga izplača glavni delodajalec, se upošteva 1/12 zneska olajšave iz prvega odstavka 111. člena, prvega in drugega odstavka 112. člena in iz 114. člena tega zakona. Pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja (pogodbena kazen), ki ga izplača glavni delodajalec, se upošteva tudi 1/12 zneska olajšave iz drugega odstavka 111. člena tega zakona, če ta dohodek ne presega 1/12 dohodka iz drugega odstavka 111. člena tega zakona oziroma 1/12 zneska olajšave iz tretjega odstavka 111. člena tega zakona, če ta dohodek ne presega 1/12 dohodka iz tretjega odstavka 111. člena tega zakona. Če zavezanec ne želi, da se mu pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz drugega odstavka tega člena, ki ga izplača glavni delodajalec, upošteva olajšava iz drugega oziroma tretjega odstavka 111. člena tega zakona, o tem obvesti glavnega delodajalca.
Če se dohodek iz zaposlitve, ki se všteva v davčno osnovo, izplača za več mesecev skupaj, se akontacija dohodnine izračuna od celotnega izplačila navedenega dohodka, po povprečni stopnji dohodnine od enomesečnega dohodka. Za ugotovitev povprečne stopnje dohodnine od enomesečnega dohodka, se prejeti dohodek, ki se nanaša na več mesecev, razdeli na toliko enakih delov, na kolikor mesecev se nanaša, vendar ne več kot na 12 mesecev (peti odstavek 127. člena ZDoh-2). To pravilo velja, če dohodek izplača glavni delodajalec.
Če dohodek izplača delodajalec, ki ni glavni delodajalec zaposlenega, se akontacija dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja izračuna po stopnji 25 % od davčne osnove iz prvega odstavka 127. člena in brez upoštevanja olajšav iz tretjega odstavka 127. člena ZDoh-2 (splošna olajšava, olajšava za 100 % invalide, seniorska olajšava, posebna olajšava za vzdrževane družinske člane).
Kdo se šteje za glavnega delodajalca po ZDoh-1 je pojasnjeno v pojasnilu MF, št. 424-08-152/2004, 29. 12. 2004, ki je objavljeno na spletni strani DURS:
http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/dohodnina_pojasnila/dohodek_iz_zaposlitve/dohodek_iz
in se smiselno uporablja tudi za ZDoh-2.
Od pogodbenih kazni, v skladu z določbo tretjega odstavka 3. člena* Zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96, 18/86-ZDavP, 34/96, 3/98, 7/98 – odl. US, 81/00 in 97/01), zavezanci plačujejo prispevke za socialno varnost.
* Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena in ne glede na to, če je z zakoni drugače določeno, plačujejo zavezanci prispevke za socialno varnost tudi od vseh drugih prejemkov iz delovnega razmerja, vključno s stimulacijami in bonitetami ter povračili stroškov v zvezi z delom, izplačanih v denarju, bonih ali v naravi, razen od odpravnin, izplačanih zaradi prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov po predpisih o delovnih razmerjih in od premij prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, od katerih se po drugem odstavku 368. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne plačujejo prispevki za socialno varnost.
Ključne besede: |
Zadnji članki iz rubrike: 15.1.2025 9:47:47: 13.1.2025 20:03:20: 6.1.2025 16:59:42: 3.1.2025 14:41:14: 24.12.2024 14:42:56: |
Najnovejši članki: 7.2.2025 15:53:52: 7.2.2025 15:52:34: 3.2.2025 21:07:56: 3.2.2025 16:24:51: |
Zasnova, izvedba in vzdrževanje: Carpe diem, d.o.o., Kranj
Pogoji uporabe | Izjava o zasebnosti | Kolofon
E-pošta: Info | Webmistress