ZAKON

O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB (EVA 2008-1611-0002)

I. U V O D

1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona

1. Veljavni Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06; v nadaljevanju: ZDDPO-2) se je začel uporabljati 1. januarja 2007.

Za namene določanja davčne osnove se pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov med drugim upoštevajo obračunane obresti na dana in prejeta posojila povezanim osebam in od povezanih oseb, vendar najmanj oziroma največ do višine zadnje objavljene, ob času odobritve posojila znane priznane obrestne mere. Priznano obrestno mero določi in objavi minister, pristojen za finance, pri tem pa gre za obrestno mero, ki se v primerljivih okoliščinah doseže ali bi se dosegla na trgu med nepovezanimi osebami. Navedena obrestna mera vpliva tudi na višino davčnega odtegljaja od obresti, ki se plačujejo rezidentom EU, kajti zakon določa, da se davek odtegne na viru, torej v Sloveniji, ne glede na določbe, da se pod določenimi pogoji (povezane družbe iz različnih držav članic) davek od plačanih obresti ne odtegne, če gre za obresti, ki so višje od tistih, ki bi jih dogovorile nepovezane osebe.

V skladu z zakonom se lahko uveljavlja tudi olajšava za donacije, v določeni višini, za določene namene, in sicer za izplačila rezidentom Slovenije in rezidentom druge članice EU.

Zakon določa, da se davek izračuna, odtegne in plača po stopnji 15 % (ki se lahko zniža, če se glede na kraj izplačila uporablja konkretna konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodkov in premoženja) med drugim tudi od dividend in obresti. Navedeni davek pa se ne izračuna, odtegne in plača, če gre za plačila rezidentom Slovenije in nerezidentom Slovenije, ki imajo poslovno enoto v Sloveniji in gre za plačila tej poslovni enoti, ki (če) izplačevalcu sporočita svojo davčno številko. Davek pa se odtegne od dividend, če gre za plačila nerezidentu Slovenije, ki je rezident zunaj Slovenije, tudi v državi EU oziroma EGP, če niso izpolnjeni pogoji, ki jih določa Direktiva Sveta 90/435/EGS z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic (UL L 225 z dne 20. avgusta 1990, str.6), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2006/98/ES o prilagoditvah nekaterih direktiv na področju obdavčitve zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (UL L št. 363 z dne 20. decembra 2006, str. 129) (v nadaljevanju: Direktiva Sveta 90/435/EGS), v skladu s katerimi se pod določenimi pogoji (udeležba, trajanje udeležbe) davek ne odtegne.

Pri določanju davčne osnove zavezanca se prejete dividende in dohodki, ki so podobni dividendam, pod določenimi pogoji izvzamejo iz davčne osnove prejemnika, pri tem pa so pogoji za izvzem ugodnejši, kot jih predvideva Direktiva Sveta 90/435/EGS (ni na primer pogoja glede oblike družbe izplačevalca, udeležbe, trajanja udeležbe).

Zakon predvideva, poleg splošne davčne stopnje, pod določenimi pogoji tudi posebno davčno stopnjo za določene zavezance, tudi za investicijske sklade, pokojninske sklade in zavarovalnice, ki lahko izvajajo pokojninski načrt, in sicer je to 0 % stopnja.

Predmet obdavčitve po zakonu so tudi dohodki rezidenta in nerezidenta, za katere je določena obveznost davčnega odtegljaja, med njimi tudi plačila za obresti, razen obresti, ki jih banke plačujejo drugim bankam in finančnim institucijam.

2. Komisija Evropskih skupnosti (v nadaljevanju: Evropska komisija) je po pregledu navedenega zakona opozorila Vlado RS na možno nezdružljivost nekaterih določb s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti (v nadaljevanju: Pogodba ES) in Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljevanju: Sporazum EGP) ter nezdružljivost nekaterih določb z Direktivo Sveta 2003/49/ES z dne 3. junija 2003 o skupnem sistemu obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic, zadnjič spremenjene z Direktivo Sveta 2006/98/ES o prilagoditvah nekaterih direktiv na področju obdavčitve zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (UL L št. 363 z dne 20. decembra 2006, str. 129) (v nadaljevanju: Direktiva Sveta 2003/49/ES).

Evropska komisija je podala svoje opozorilo glede nezdružljivosti nekaterih določb v ZDDPO-2, ki se nanašajo na obdavčevanje plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic, in sicer Evropska komisija meni, da Republika Slovenija ni izpolnila svojih obveznosti po Direktivi Sveta 2003/49/ES, saj obdavčuje plačila obresti, ki presegajo priznano obrestno mero med povezanimi osebami iz različnih držav članic, tudi v primeru, ko so taka plačila obresti na čisto poslovni podlagi, ne da bi zavezancu v posebnem primeru zagotovila možnost predložitve dokazil o nasprotnem.

Evropska komisija meni, da je 72. člen ZDDPO-2, s katerim Slovenija izvaja Direktivo Sveta 2003/49/ES in ki se med drugim sklicuje tudi na 19. člen ZDDPO-2, v nasprotju z Direktivo Sveta 2003/49/ES. Prvi odstavek 1. člena Direktive Sveta 2003/49/ES določa, da je treba davke, ki se odtegujejo od plačil obresti med povezanimi družbami iz različnih držav članic, odpraviti. Vendar drugi odstavek 4. člena Direktive Sveta 2003/49/ES to ugodnost omejuje le na plačila obresti, za katera bi se sporazumela plačnik in upravičeni lastnik, če ne bi bilo posebnega razmerja, tj. na čisto poslovni podlagi. Za znesek, ki presega tržni znesek, ne more veljati izjema v skladu z Direktivo Sveta 2003/49/ES. V 72. členu ZDDPO-2 je določeno, da se davek od plačil obresti med povezanimi družbami iz različnih držav članic pod nekaterimi pogoji iz Direktive Sveta 2003/49/ES ne odteguje, vendar le do zneska priznane obrestne mere. Priznana obrestna mera je na podlagi 19. člena ZDDPO-2 določena s Pravilnikom o priznani obresti meri (Uradni list RS, št. 141/06 in 52/07). Velja za tržno obrestno mero za posojila med povezanimi osebami. V posebnem primeru pa priznana obrestna mera dejansko ni tržna obrestna mera, vendar po ZDDPO-2 zainteresirane stranke tega ne morejo spodbijati, kar pomeni tudi, da zavezanci ne morejo prositi za izjemo iz Direktive Sveta 2003/49/ES v zvezi s plačili obresti, ki presegajo znesek obresti, določenih na podlagi priznane obrestne mere, čeprav so te obresti lahko v posebnem primeru še vedno tržne obrestne mere. Evropska komisija meni, da je treba zavezancu dati možnost predložitve dokazil, da je v njegovem primeru tržna obrestna mera dejansko višja od priznane obrestne mere, pri tem se Evropska komisija opira na sodbi Sodišča Evropskih skupnosti (v nadaljevanju: SES) v zadevah C-524/04, odstavek 82, Thin Cap GLO z dne 13. marca 2007, in C-28/95, odstavka 41 in 44, Leur-Bloem z dne 17. julija 1997.

Določba zakona, ki se nanaša na možnost, da zavezanec za davek od dohodkov pravnih oseb lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za znesek izplačil v denarju ali v naravi za humanitarne, invalidske, socialno varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojnoizobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke in religiozne namene samo rezidentom Slovenije in rezidentom EU, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti, do določenega zneska obdavčenega prihodka davčnega obdobja, je nezdružljiva s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru (UL L št. 1, z dne 3. januarja 1994, str. 3) (v nadaljevanju: Sporazum EGP), ker zavezancem ne daje možnosti uveljavljanja navedene olajšave, če gre za izplačila v države EGP, ki niso države EU, torej v Norveško, Islandijo in Lihtenštajn.

Evropska komisija je podala svoje opozorilo tudi glede nezdružljivosti nekaterih določb v ZDDPO-2, ki se nanašajo na obravnavanje dividend in plačil obresti, ki jih prejmejo investicijski skladi, pokojninski skladi in zavarovalnice, ki izvajajo pokojninski načrt, in sicer Evropska komisija meni, da se obravnavajo dividende in plačila obresti različno, odvisno od tega, ali imajo navedeni prejemniki teh plačil sedež v Sloveniji ali v tujini. Evropska komisija meni, da navedena obravnava po ZDDPO-2 omejuje prost pretok kapitala, ker so dividende in plačila obresti, ki se izplačujejo rezidenčnim skladom neobdavčeni (70. člen ZDDPO-2 v povezavi z 61. členom ZDDPO-2), medtem ko se od dividend in plačil obresti, ki se izplačujejo tujim skladom, odtegne davek – določen je davčni odtegljaj (običajno po stopnji 15 %). Navedene določbe ZDDPO-2 imajo lahko negativen učinek na dobiček tujih finančnih institucij, ki so primerljive s slovenskimi in ki pogosto uživajo preferenčni davčni režim v svoji državi. Evropska komisija se pri svojem mnenju opira na Sporočilo komisije o obdavčitvi dividend posameznikov na notranjem trgu (COM(2003) 810 končno, z dne 19. decembra 2003) in sodbi SES v zadevah C-170/05, odstavek 41, Denkavit z dne 14. decembra 2006, in C-319/02, odstavka 28 in 29, Manninen z dne 7. septembra 2004.

Dodatno pa Evropska komisija opozarja na Sporazum EGP, ki je oblikovan tako, da razširja notranji trg in določbe Pogodbe ES glede štirih osnovnih svobod na območje EGP. Pravila EGP, ki urejajo svobode, so po vsebini enaka tistim iz pogodbe ES (zadeva C452/01, odstavek 29, Ospelt and Schlossle Weissenberg z dne 23. septembra 2003). Zato jih je treba razlagati na isti način. Evropska komisija tako meni, da bi navedene slovenske določbe lahko bile nezdružljive tudi z ustreznimi obveznostmi iz člena 40 Sporazuma EGP.

Evropska komisija je podala svoje opozorilo tudi glede nezdružljivosti nekaterih določb v ZDDPO-2, ki se nanašajo na obravnavanje dividend s pogodbo ES in Sporazumom EGP, in sicer Evropska komisija meni, da se obravnavajo dividende različno, odvisno od tega, ali ima družba prejemnica sedež v Sloveniji, v drugi državi EU ali v državi EGP. Evropska komisija meni, da navedena obravnava po ZDDPO-2 omejuje prost pretok kapitala, saj se dividende, izplačane družbam s sedežem v drugih državah članicah EU in državah EGP, obravnavajo manj ugodno kot dividende, izplačane domačim družbam (70. člen v povezavi s 24. členom ZDDPO-2). Dividende, izplačane družbam s sedežem v Sloveniji, so v celoti izvzete od davka, ne glede na izpolnjevanje pogojev glede udeležbe, medtem ko se davek (običajno po stopnji 15 %) odtegne na dividende, izplačane družbam s sedežem v EU, če ne izpolnjujejo pogojev glede udeležbe in družbam s sedežem v EGP. Navedene določbe ZDDPO-2, ki ustvarjajo višje davčno breme za nerezidenčne pravne osebe delničarje kot za rezidenčne pravne osebe delničarje, lahko negativno vplivajo na dobiček družb s sedežem v EU ali EGP in jih tako odvračajo od kapitalskih naložb v družbah s sedežem v Sloveniji. Te določbe lahko tudi slovenske družbe ovirajo pri zbiranju kapitala iz drugih držav članic EU in EGP. Navedena ureditev torej vpliva na dostop do trga tako družb izplačevalk kot tujih delničarjev, zato pomeni omejitev v smislu 56. člena Pogodbe ES in 40. člena Sporazuma EGP. Evropska komisija se pri svojem mnenju opira na Sporočilo komisije o obdavčitvi dividend posameznikov na notranjem trgu (COM(2003) 810 konč. z dne 19. decembra 2003) in sodbi SES v zadevah C-170/05, odstavek 41, Denkavit z dne 14. decembra 2006, in C-319/02, odstavka 28 in 29, Manninen z dne 7. septembra 2004. Evropska komisija opozarja na Sporazum EGP, ki je oblikovan tako, da razširja notranji trg in določbe Pogodbe ES glede štirih osnovnih svobod na območje EGP. Pravila EGP, ki urejajo svobode, so po vsebini enaka tistim iz pogodbe ES (zadeva C452/01, odstavek 29, Ospelt and Schlossle Weissenberg z dne 23. septembra 2003). Zato jih je treba razlagati na isti način.

Vlada RS je opozorila Komisije sprejela in predvidela, da bo predlagala Državnemu zboru RS v obravnavo in sprejem predlog sprememb in dopolnitev ZDDPO-2, ki bi na ustrezen način odpravil ugotovljene nezdružljivosti.

3. Postopkovne določbe, tako splošne kot posebne, ki se nanašajo na obračunavanje in plačevanje davka od dohodkov pravnih oseb, so vključene oziroma določene v Zakonu o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06).

2. Cilji, načela in poglavitne rešitve zakona

Cilj predlaganega zakona je odpraviti nezdružljivost določb ZDDPO-2 s pravom Evropske skupnosti, Sporazumom EGP in Direktivo Sveta 2003/49/ES. V predlaganem zakonu bo do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja davčni postopek, urejen tudi postopek glede rešitev, ki so predlagane v tem predlogu zakona, da se doseže navedena združljivost oziroma usklajenost določb ZDDPO-2 s pravom Skupnosti, Sporazumom EGP in Direktivo Sveta 2003/49/ES. Poglavitne rešitve so predstavljene v nadaljevanju.

Ob načelu, da se preprečuje izogibanje davkom v primerih, ko ima transakcija značaj povsem umetnega konstrukta z izključno davčnimi nameni, pa je treba v skladu s sodbami SES omogočiti zavezancem, da predložijo dokaze v zvezi z morebitnimi poslovnimi razlogi, iz katerih je bila sklenjena ta transakcija. V posebnem primeru priznana obrestna mera iz ZDDPO-2 dejansko ni tržna obrestna mera, vendar po ZDDPO-2 zainteresirane stranke tega ne morejo spodbijati oziroma dokazovati, kar pomeni tudi, da zavezanci ne morejo prositi za izjemo iz Direktive Sveta 2003/49/ES v zvezi s plačili obresti, ki presegajo znesek obresti, določenih na podlagi priznane obrestne mere, čeprav so te obresti lahko v posebnem primeru še vedno tržne obrestne mere. Zato bo predlagano, da se zavezancu da možnost predložitve dokazil, da je v njegovem primeru tržna obrestna mera dejansko višja od priznane obrestne mere, kar bo omogočilo, da tudi v posebnem primeru zavezanec lahko prosi za izjemo iz Direktive Sveta 2003/49/ES v zvezi s plačili obresti.

Iz teh razlogov bo ustrezno dopolnjen 19. člen ZDDPO-2.

59. člen ZDDPO-2, ki se nanaša na davčne olajšave za donacije, se nanaša le na izplačila rezidentom Slovenije in rezidentom drugih držav članic EU. Člen bo spremenjen tako, da se bodo zavezancem po ZDDPO-2 kot davčne olajšave priznavale tudi donacije za znesek izplačil v denarju ali v naravi za humanitarne, invalidske, socialno varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojnoizobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke in religiozne namene rezidentom Slovenije, rezidentom drugih držav članic EU in rezidentom držav, ki so poleg držav članic EU, podpisnice Sporazuma EGP, to je rezidentom Islandije, Lihtenštajna in Norveške. Zaradi nujnosti zagotavljanja informacij, ki bi omogočile spremljanje izplačil za te namene, se predlaga, da minister, pristojen za finance, lahko določi, da za izplačilo v določene države zavezanec ne more uveljavljati davčnih olajšav po tem členu.

Ob upoštevanju splošnih načel o davčnem položaju rezidentov in nerezidentov, ki na splošno ni primerljiv, pa je treba v skladu s sodbami SES tiste rezidente države članice EU oziroma EGP (ki ni Slovenija), ki imajo kapitalske naložbe v družbah s sedežem v Sloveniji, in slovenske družbe, ki zbirajo kapital iz drugih držav članic EU oziroma EGP, enako davčno obravnavati, kar jim bo zagotovilo, glede davkov, enak dostop do trga in ne bo prihajalo do ugodnejšega obravnavanja pri obdavčevanju naložb domačih delničarjev v primerjavi z naložbami tujih delničarjev.

Kadar ima nerezident v državi rezidentstva možnost uveljavljati v Sloveniji plačan davek, kar pomeni, da se mu pri plačilu davčne obveznosti v državi rezidentstva ta davek odšteje, je nerezident Slovenije v enakem položaju kot slovenski rezident, v obeh primerih namreč davka ne plača. Le če nerezident v državi rezidentstva ne more uveljaviti v Sloveniji plačanega davka, kot je v primeru, ko v državi rezidentstva velja sistem izvzema dividend iz davčne osnove (pomeni, da se dividende ne vključijo v davčno osnovo, zato tudi lahko ni dovoljeno upoštevanje tujega davka) nerezident ni v enakem položaju kot rezident Slovenije, saj v tem primeru ni mogel od svoje davčne obveznosti odbijati oziroma upoštevati v tujini plačan davek v nobeni od obeh držav. Zato bo predlagano, da se davek ne odtegne v Sloveniji, ko (če) zavezanec rezident države članice EU oziroma EGP v državi rezidentstva ne more uveljaviti v Sloveniji odtegnjenega davka od dividend.

Pri pogojih, ki se pri tem upoštevajo, morajo biti nerezidenti v celoti izenačeni z rezidenti Slovenije. To pomeni, da morajo biti zavezanci za davek od dohodkov v državi rezidentstva. Prav tako morajo dejansko biti v položaju, da ne morejo davka uveljavljati v državi rezidentstva, primeroma ker uveljavljajo ukrep izvzema dividend iz davčne osnove, transakcija pa ne sme pomeniti izogibanje davkom.

Smiselno podobno glede možnosti uveljavljanja v Sloveniji plačanega davka velja tudi za tuje investicijske sklade, pokojninske sklade in zavarovalnice, ki lahko izvajajo pokojninski načrt, in sicer gre za davek na viru od dividend in obresti. Tudi zato bo predlagano, da se davek ne odtegne v Sloveniji, ko (če) zavezanec rezident države članice EU oziroma EGP v državi rezidentstva ne more uveljaviti v Sloveniji odtegnjenega davka od dividend in obresti. Iz teh razlogov bo ustrezno dopolnjen 70. člen ZDDPO-2.

Zaradi nujnosti zagotavljanja informacij, ki bi omogočila spremljanje obdavčitve oziroma neobdavčitve dohodka, se predlaga, da minister, pristojen za finance, lahko določi, da za izplačila v določene države pride do odtegnitve davka oziroma ni možno vračilo davka.

Iz teh razlogov bo ustrezno dopolnjen 70. člen ZDDPO-2.

Zaradi zagotavljanja učinkovitega izvajanja določb tega zakona in pravne varnosti zavezancev bo predlog zakona, do ustrezne ureditve postopka v zakonu, ki ureja davčni postopek, določil postopek dokazovanja za neodtegnitev oziroma vračilo davka. Dokazovanje bo temeljilo na izjavah o izpolnjevanju pogojev in potrdilu o rezidentstvu za davčne namene. Določeno bo tudi obdobje hranjenja dokumentacije in rok, v katerem se lahko vloži zahtevo za vračilo davka. Iz teh razlogov bo v tem predlogu zakona predlagan poseben člen, ki bo urejal postopek. Predvideno je, da se bo v prihodnosti ob spremembi ZDavP-2 ta člen primerno določil in uvrstil v ZDavP-2.

Cilj predlaganega zakona je tudi zagotavljati nadaljnji razvoj in gospodarsko rast v razmerah finančne krize v zadnjem obdobju, in sicer na način, da se zagotovijo finančni viri preko zadolževanja domačih bank v tujini, ne zgolj na medbančnem trgu, ki ni najugodnejše, ki bo vir zadolževanja za domače gospodarske subjekte. Odpravil se bo davčni odtegljaj za plačila obresti, ki jih plačujejo banke, razen, če bo šlo za plačila v države s stopnjo obdavčitve manj kot 12,5 % in je država objavljena na seznamu.

3. Ocena finančnih posledic za državni proračun in druga javno finančna sredstva

Rešitev, da se bodo kot davčne olajšave priznavale tudi donacije za znesek izplačil v denarju ali v naravi za določene namene rezidentom držav, ki so poleg držav članic EU, podpisnice Sporazuma EGP, to je za donacije rezidentom Islandije, Lihtenštajna in Norveške, ne bo imelo posledic za državni proračun, kajti navedena olajšava je omejena, in sicer v določenem odstotku od obdavčljivih prihodkov zavezanca v davčnem obdobju ter z višino davčne osnove zavezanca. Posledice za državni proračun za navedeno olajšavo so bile upoštevane in navedene pri predlogu ZDDPO-2.

Rešitev, da se v določenih primerih, ko prejemnik nerezident v državi, kjer je rezident za davčne namene, davka odtegnjenega na viru v Sloveniji, ne bo mogel uveljavljati v državi rezidentstva, davek v Sloveniji ne bo odtegnil oziroma bo možno vračilo, lahko pomeni določen izpad javno finančnih sredstev, ker se davek na viru od dividend in pri delu obresti ne bo odtegnil in plačal. Stopnja davka na viru v Sloveniji za navedene dohodke je 15 % in se pri državah EU oziroma EGP praviloma zniža zaradi uporabe posameznih Konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja. Po podatkih je bilo davčnega odtegljaja od dividend, plačanih nerezidentom, ne zgolj rezidentom držav EU oziroma EGP, v letu 2007 za približno 3 mil. EUR. Vendar je izpad teh sredstev zaradi ukrepa neodtegnitve oziroma vračila davka po tem predlogu zakona, težko oceniti, ker se ne ve, koliko zavezancev iz držav EU in EGP se bo posluževalo možnosti in dokazovalo upravičenost.

Na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov je davčni odtegljaj od plačil obresti, ki so jih banke plačevale nerezidentom, ki niso bili banke ali finančne institucije, v letu 2007 znašal 500 tisoč EUR. Ocenjuje se, da bodo javnofinančni prihodki iz tega naslova na leto nižji za približno toliko.

Predlog zakona ne bo imel finančnih posledic na druga javno finančna sredstva.

Za izvajanje zakona ni potrebno zagotoviti dodatnih sredstev.

4. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenost ureditve pravu EU

V okviru evropskega pravnega reda na področju obdavčevanja dohodkov pravnih oseb obstajajo tri direktive, v ostalem pa države članice EU svobodno oblikujejo sisteme obdavčevanja dohodkov pravnih oseb, pri čemer morajo zagotavljati združljivost nacionalnih zakonodaj s Pogodbo ES.

Olajšava zavezancem za donacije določenim osebam je po držah različna, po obsegu, po višini, glede na to, ali jo lahko uveljavljajo le fizične osebe, ali tudi pravne osebe ali oboje.[1] V Latviji se lahko davek od dohodka pravnih oseb zniža oziroma se dovoli odbitek od davka za znesek, ki predstavlja do 85 % zneska donacije v denarju ali naravi javnim ali drugim organizacijam, klubom, društvom, fundacijam in verskim organizacijam, registriranim v Latviji, ki delujejo kot družbeno-koristne organizacije v skladu z zakonom. Vendar skupni znesek olajšave za donacije ne sme preseči 20 % davka na dohodek pred uveljavitvijo olajšave. Olajšave se ne more uveljavljati, če je donacija povezana z določenim nadomestilom ali če je donacija posredno ali neposredno namenjena osebi, ki je povezana z zavezancem donatorjem, osebo, ki je zaposlena pri njem, ali njenim družinskim članom. Latvija še ne nudi olajšave za čezmejne donacije. Zato je že dobila opomin Evropske komisije. Olajšava za donacije je na Nizozemskem mogoča le v okviru obdavčitve fizičnih oseb. Davčni zavezanec je upravičen do nekaterih odbitkov od skupnega dohodka in med te štejejo tudi donacije in sicer tako domačim kot tudi tujim dobrodelnim in verskim institucijam in sicer v razponu od 60 EUR ali 1 % obdavčljivega dohodka v skupini 1 (rezidenti posamezniki so obdavčeni po njihovem svetovnem dohodku, ki je razdeljen v 3 skupine – boxes) do največ 10 % tega obdavčljivega dohodka v skupini 1. Do konca leta 2007 je veljal odbitek le za domače donacije. Od začetka leta 2008 pa velja nov sistem, v katerem morajo tako domače kot tuje ustanove pridobiti pooblastilo nizozemske davčne uprave, vendar pa za tuje ustanove veljajo določene omejitve. Ustanova, ki lahko zaprosi za tako pooblastilo, mora biti ustanovljena v:

1. eni od držav članic EU, ali
2. na Nizozemskih Antilih, Arubi in/ali
3. v državi, s katero ima Nizozemska sklenjeno veljavno pogodbo/sporazum za davčne namene in kateri vsebuje tudi klavzulo o izmenjavi podatkov. V to skupino spadajo naslednje države: Albanija, Azerbedžan, Barbados, Islandija, Otok Man, Mongolija, Norveška, Južno afriška republika, Združeni arabski emirati in ZDA.

Torej so od 1.1.2008 na Nizozemskem dovoljene tudi čezmejne donacije določenim ustanovam, ustanovljenim na Norveškem in v Islandiji, ki imajo pooblastilo nizozemske davčne uprave. Vendar pa to ne velja za ustanove, ki so ustanovljene v Lihtenštajnu, ker ustanove iz te države ne morejo izpolnjevati vseh pogojev, t. j. ne morejo pridobiti pooblastila nizozemske davčne uprave. Poljska nudi olajšave za donacije le v okviru obdavčitve fizičnih oseb. Odbitek od davka velja za donacije poljskim javnim organizacijam ali podobnim organizacijam v državah EU oziroma EGP. Odbitek ne sme biti višji od 1 % zneska celotne davčne obveznosti za določeno davčno leto. Od 1.1.2007 velja, da morajo biti donacije nakazane davčni upravi, ki jih potem po navodilih plačnika prenese na določeno javno organizacijo. Poljska zakonodaja na tem področju velja za celoten EU oziroma EGP prostor in nima posebnega režima samo za Lihtenštajn.

Obdavčenje dividend, kar vključuje obdavčenje dividend ob razdelitvi dobička v državi vira in obdavčenje oziroma davčno obravnavo dividend pri prejemniku dividend, ki je lahko rezident države, v kateri dividende nastanejo, ali rezident države, v katero se dividende plačujejo, je različno od države do države. Praviloma se dividende na viru obdavčijo z davčnim odtegljajem, pri prejemniku pa se ali izvzemajo iz davčne osnove ali pa se vključijo v davčno osnovo in se prejemniku dovoli odbitek od davka za že plačani davek na viru. Navedeni sistemi obdavčitve dividend se razlikujejo tudi v državah članicah EU oziroma EGP. Sistemi so harmonizirani toliko, kolikor to zahteva Direktiva Sveta 1990/345/ES o skupnem sistemu obdavčevanja matičnih in odvisnih družb iz različnih držav članic. V ostalem morajo države članice zagotavljati združljivost nacionalnih zakonodaj s Pogodbo ES. Avstrija in Nemčija[2] sta dobili zaprosilo Evropske komisije, v obliki »obrazloženega mnenja« (drugi korak v postopku za ugotavljanje kršitev prava Skupnosti, določen v 226. členu Sporazuma ES), ker njuni davčni predpisi lahko vodijo do višjega obdavčenja čezmejnih dividend kot domačih dividend, kjer so čezmejne dividende tiste, ki jih plača nemška družba tujemu družbeniku, domače pa tiste, ki jih plača nemška družba nemškemu družbeniku. Ponavadi je praksa, da se domače dividende izvzemajo iz obdavčenja oziroma so oproščene davka, medtem pa so čezmejne dividende obdavčene na viru z davkom, ki se giblje od 5 % do 25 %. Evropska komisija je tudi zoper Belgijo, Španijo, Italijo, Nizozemsko in Portugalsko uvedla postopek pred SES že 22. januarja 2007. Latvija[3] je v preteklosti tudi dobila opomin Evropske komisije in svoj sistem spreminja tako, da odpravlja davek na viru na dividende. Francija[4] je svoj sistem spremenila zaradi sodbe SES v zadevi C-170/05, Denkavit z dne 14. decembra 2006. V prvi polovici leta 2007 je Francija sprejela smernice glede razširitve ugodnosti glede ekonomskega dvojnega obdavčenja, ki so jo bile deležne matične družbe iz Francije v smislu izvzema zaradi udeležbe, tudi na države EGP. Glede na smernice, so dividende, ki jih razdeli odvisna družba iz Francije matični družbi v EGP prostoru (razen v Lihtenštajn), oproščene davka na viru (withholding tax) od 1. januarja 2007 dalje, če so izpolnjeni določeni pogoji, med drugim, da ima matična družba v lasti vsaj 5 % v kapitalu odvisne francoske družbe in da tuja matična družba ne more uveljavljati plačanega davka na viru (v Franciji), ker v svoji državi, torej državi rezidentstva, uživa sistem izvzetja zaradi udeležbe in da transakcija ne pomeni transakcije iz davčnih namenov. Če pa se nezmožnost odbitka francoskega davka na viru pri matični družbi, na primer zaradi stečaja ali davčnih izgub, ugotovi naknadno, je za del neuveljavljenega davka na viru predvideno vračilo, ki ga na zahtevo opravi francoski davčni organ.

Vse države članice EU davčno obravnavajo pokojninske sklade drugače kot družbe. V Italiji in na Finskem[5] plačujejo pokojninski skladi nekaj davka na dividende, vendar se zdi, po analizi Evropske komisije, da je davek na viru na čezmejne dividende višji kot davek na domače dividende. Glede višjega davka na tuje pokojninske sklade, je Evropska komisija poslala uradne opomine kot Sloveniji tudi Češki, Danski, Španiji, Litvi, Nizozemski, Poljski, Portugalski in Švedski.[6]

V Italiji so v načelu obresti plačane nerezidenčnim družbam obdavčene na viru po stopnji (0 %, 12,5 %, 27 %), ki je ista kot za rezidente. Davka na viru pa ni od plačil obresti plačanih nerezidenčnim družbam, če gre za depozite in tekoče račune pri bankah in poštah, ter če gre za obveznice, izdane s strani države, bank ali javnih družb, če je upravičeni lastnik obresti rezident v državi, s katero ima Italija primeren sistem izmenjave podatkov. V Avstriji obresti plačane nerezidenčnim družbam niso obdavčene na viru. Posebna obdavčitev velja za obresti nerezidentov iz kreditov, ki so zavarovani z nepremičnim premoženjem, ki se nahaja v Avstriji. Švedska ne obdavčuje obresti na viru. Španija obdavčuje obresti na viru po stopnji 18 % (pred 1. januarjem 2007 je bila stopnja 15 %). Vendar so vse obresti, plačane EU rezidenčnim družbam (razen na Ciper in izvzetim luksemburškim holding družbam) izvzete iz obdavčitve na viru. Neobdavčene na viru so še obresti od depozitov pri bankah, obresti od vseh vrst državnih obveznic, razen če so plačane rezidentom v določenih davčnih oazah, in obresti od papirjev, izdanih v Španiji s strani določenih mednarodnih organizacij, npr. Evropske investicijske banke.[7]

5. Druge posledice, ki jih bo imelo sprejetje zakona

S predlaganimi spremembami in dopolnitvami ZDDPO-2 bodo odpravljene ovire na notranjem trgu v zvezi s prostim pretokom kapitala. Odpravljeno bo ugodnejše obravnavanje pri obdavčevanju naložb domačih delničarjev v primerjavi z naložbami tujih delničarjev. Odpravljen bo morebitni negativni učinek na dobiček tujih finančnih institucij, ki so primerljive s slovenskimi in ki pogosto uživajo preferenčni davčni režim v svoji državi, ki te institucije lahko odvrača od vlaganja kapitala v družbe s sedežem v Sloveniji.

II. BESEDILO ČLENOV

1. člen

V Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06) se v 19. členu v prvem odstavku pika nadomesti z vejico in doda besedilo: »razen če zavezanec dokaže, da bi v enakih ali primerljivih okoliščinah dal posojilo po obrestni meri, ki je nižja od priznane obrestne mere po tem odstavku, tudi posojilojemalcu nepovezani osebi.«.

V drugem odstavku se pika nadomesti z vejico in doda besedilo: »razen če zavezanec dokaže, da bi v enakih ali primerljivih okoliščinah dobil posojilo po obrestni meri, ki je višja od priznane obrestne mere po tem odstavku, tudi od posojilodajalca nepovezane osebe.«.

2. člen

V 59. členu se za petim odstavkom dodata šesti in sedmi odstavek, ki se glasita:

»(6) Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo za donacije v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena tudi, če gre za izplačila v države članice Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: EGP), ki hkrati niso države članice EU.

(7) Ne glede na prvi, drugi in šesti odstavek tega člena davčnih olajšav ni mogoče uveljavljati za izplačila v države, s katerimi ni zagotovljena izmenjava informacij, ki bi omogočala spremljanje teh izplačil. Sklep o določitvi seznama držav objavi minister, pristojen za finance, v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

3. člen

V 70. členu se besedilo 2. c) točke prvega odstavka nadomesti z besedilom, ki se glasi:

»ki jih plačujejo banke, razen od posojil, prejetih od oseb, ki imajo sedež ali kraj dejanskega delovanja poslovodstva ali prebivališče v državah, razen držav članic EU, v katerih je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička nižja od 12,5% in je država objavljena na seznamu v skladu z 8. členom tega zakona;«.

Za drugim odstavkom se dodajo novi tretji, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo:

»(3) Davek se ne izračuna, odtegne in plača od dohodkov iz 1. točke prvega odstavka tega člena, plačanih nerezidentu, rezidentu v državi članici EU oziroma EGP, ki ni Slovenija, zavezancu za davek od dohodkov v državi rezidentstva, če ne gre za dohodke, plačane poslovni enoti tega nerezidenta v Sloveniji, in če nerezident davka po prvem odstavku tega člena ne more uveljavljati v državi rezidentstva, ker primeroma uveljavlja ukrep izvzema dividend iz davčne osnove, in transakcija ne pomeni izogibanje davkom.

(4) Znesek davka, ki je bil po prvem odstavku tega člena izračunan, odtegnjen in plačan, se lahko na zahtevo, naslovljeno na davčni organ, delno ali v celoti vrne, če ga nerezident delno ali v celoti ni mogel uveljavljati in je do nezmožnosti uveljavljanja tega davka prišlo po izračunu, odtegnitvi in plačilu davka.

(5) Davek se ne izračuna, odtegne in plača od dohodkov iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena, plačanih nerezidentom pokojninskim skladom, investicijskim skladom in zavarovalnicam, ki lahko izvajajo pokojninski načrt, pod pogoji iz tretjega odstavka 61. člena tega zakona, ki so rezidenti države članice EU oziroma EGP, ki ni Slovenija, če ne gre za dohodke, plačane poslovni enoti tega nerezidenta v Sloveniji, in če nerezident davka po prvem odstavku tega člena ne more uveljavljati v državi rezidentstva. Kot nezmožnost uveljavljanja davka se pri zavezancih po tem odstavku šteje tudi oprostitev od obdavčenja ali obdavčitev dohodkov teh zavezancev v državi rezidentstva po stopnji 0%.

(6) Četrti odstavek tega člena se uporablja tudi za primere iz petega odstavka tega člena.

(7) Ne glede na tretji in peti odstavek tega člena se davek izračuna, odtegne in plača oziroma ni mogoče uveljavljati vračila iz četrtega in šestega odstavka tega člena za plačila v države, s katerimi ni zagotovljena izmenjava informacij, ki bi omogočila spremljanje obdavčitve ali neobdavčitve dohodka. Sklep o določitvi seznama držav objavi minister, pristojen za finance, v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Dosedanji tretji odstavek postane osmi odstavek.

PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

4. člen

(postopkovna določba)

(1) Do ustrezne ureditve postopka za tretji, četrti, peti in šesti odstavek 3. člena tega zakona, ki spreminja 70. člen Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06) v zakonu, ki ureja davčni postopek, plačnik davka ne odtegne davka v skladu s tretjim ali petim odstavkom 70. člena ZDDPO-2A (Uradni list RS, št. 117/06 in .../08), če mu nerezident iz tretjega ali petega odstavka 70. člena ZDDPO-2A izroči izjavo, da izpolnjuje pogoje iz tretjega ali petega odstavka 70. člena ZDDPO-2A. K izjavi mora biti priloženo dokazilo o rezidentstvu prejemnika za davčne namene v času izplačila. Nerezident lahko v primerih, ko plačnik davka izplačuje dohodek v rednih časovnih presledkih, predloži izjavo iz prejšnjega stavka za časovno obdobje enega leta.

(2) Plačnik davka mora izjavo iz prvega odstavka tega člena in drugo dokumentacijo v zvezi s tem hraniti 10 let in jo na zahtevo davčnega organa predložiti davčnemu organu.

(3) Zahtevek za vračilo davka v skladu s četrtim odstavkom 3. člena tega zakona vloži pri davčnem organu v roku petih let od plačila davka plačnik davka in k vlogi priloži ustrezno izjavo in potrdilo o rezidentstvu iz prvega odstavka tega člena.

(4) Vračilo davka v skladu s četrtim odstavkom 3. člena tega zakona se opravi plačniku davka. Vračilo davka se opravi največ do zneska davka, ki bi bil izračunan ob uporabi davčne stopnje, določene z mednarodno pogodbo. Če nerezident iz tretjega in petega odstavka 70. člena ZDDPO-2A davka ne more uveljavljati v celoti v državi rezidentstva, ker v državi rezidenstva velja metoda odbitka od davka, ki tega ne omogoča, se vračilo opravi le za del zneska, ki ga ne more uveljavljati v državi rezidentstva.

(5) O vložitvi zahtevka za vračilo in vračilu davka mora plačnik davka nemudoma pisno obvestiti prejemnika dohodka.

5. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

III. OBRAZLOŽITEV

K 1. členu:

S tem členom je določeno, da lahko zavezanec pri določanju prihodkov in odhodkov, ko upošteva obračunane obresti na dana in prejeta posojila povezanim osebam in od povezanih oseb, lahko dokazuje, da je v posebnih primerih obrestna mera višja ali nižja od priznane obrestne mere, ki jo določi in objavi minister, pristojen za finance, pri tem pa gre za obrestno mero, ki se v primerljivih okoliščinah doseže ali bi se dosegla na trgu med nepovezanimi osebami. Ker priznana obrestna mera vpliva tudi na višino davčnega odtegljaja od obresti, ki se plačujejo rezidentom EU, zakon namreč določa, da se davek odtegne na viru, torej v Sloveniji, ne glede na določbe, da se pod določenimi pogoji (povezane družbe iz različnih držav članic) davek od plačanih obresti ne odtegne, če gre za obresti, ki so višje od tistih, ki bi jih dogovorile nepovezane osebe, to pomeni, da z dokazovanjem zavezanec lahko doseže, da od določenega dela obresti (presežka) ni davčnega odtegljaja po 72. členu ZDDPO-2.

K 2. členu:

S tem členom se določa, da lahko zavezanec uveljavlja davčno olajšavo za donacije tudi za izplačila organizacijam, ki izpolnjujejo pogoje po tem členu in so na območju držav članic EGP, ki niso države članice EU. V nekaterih primerih ni zagotovljena ustrezna izmenjava informacij, ki bi omogočila spremljanje izplačil za namene iz tega člena, zato je predvideno, da lahko minister določi seznam držav, za izplačila v katere zavezanec ne more uveljavljati davčnih olajšav po tem členu.

K 3. členu:

S 3. členom tega zakona se dopolnjuje 70. člen ZDDPO-2, ki je člen, ki določa, od katerih dohodkov z virom v Sloveniji se davek izračuna, odtegne in plača ter določa tudi določene izjeme. V tretjem členu je določeno, da se davek ne izračuna, odtegne in plača od plačil obresti, če gre za obresti, ki jih plačujejo banke, vendar je določena tudi izjema, in sicer, da pa obstoji obveznost davčnega odtegljaja, če gre za plačila obresti od posojil, prejetih od oseb, ki imajo sedež ali kraj dejanskega delovanja poslovodstva ali prebivališče v državah, razen držav članic EU, v katerih je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička nižja od 12,5% in je država objavljena na seznamu v skladu z 8. členom tega zakona. Tretji člen tega zakona tudi določa, da se v določenih primerih pod določenimi pogoji, davek od dividend za prejemnike rezidente EU oziroma EGP in davek od dividend ter obresti za prejemnike pokojninske in investicijske sklade ter določene zavarovalnice rezidente EU oziroma EGP ne odtegne oziroma se lahko vrne.

K 4. členu:

Četrti člen je prehodna postopkovna določba in določa postopek za uveljavljanje režima, ki je določen v 3. členu tega zakona. Določba je prehodna, ker se bo postopek uredil in določil v zakonu, ki ureja davčni postopek, ko se bo ta spreminjal.

K 5. členu:

S tem členom je določeno, da zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO

19. člen

(obresti med povezanimi osebami)

(1) Pri ugotavljanju prihodkov se upoštevajo obračunane obresti na dana posojila povezanim osebam, vendar najmanj do višine zadnje objavljene, ob času odobritve posojila znane priznane obrestne mere.

(2) Pri ugotavljanju odhodkov se upoštevajo obračunane obresti na prejeta posojila od povezanih oseb, vendar največ do višine zadnje objavljene, ob času odobritve posojila znane priznane obrestne mere.

(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko zavezanec pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov po prvem in drugem odstavku tega člena upošteva obračunane obresti iz prvega in drugega odstavka tega člena do višine zadnje objavljene, ob času obračuna obresti znane priznane obrestne mere, če se obresti obračunavajo mesečno in je dogovorjena fleksibilna obrestna mera, oziroma do višine povprečne mesečne priznane obrestne mere, če se te obresti obračunavajo za obdobje, daljše od enega meseca, pri čemer pa to obdobje ne sme biti daljše od enega leta.

(4) Povprečna mesečna priznana obrestna mera iz tretjega odstavka tega člena se izračuna kot navadna aritmetična sredina priznane obrestne mere prvega in zadnjega meseca obdobja, za katerega se obresti obračunavajo.

(5) Priznano obrestno mero iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena določi in objavi minister, pristojen za finance, pred začetkom davčnega obdobja, za katerega se bo uporabljala, pri tem pa upošteva, da gre za obrestno mero, ki se v primerljivih okoliščinah doseže ali bi se dosegla na trgu med nepovezanimi osebami.

(6) Pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov rezidenta iz poslov med rezidentoma, ki sta povezani osebi po 17. členu tega zakona, se davčna osnova ne poveča oziroma zmanjša razen, če eden od rezidentov:

1. v davčnem obdobju, za katerega se ugotavljajo prihodki in odhodki, izkazuje nepokrito davčno izgubo iz preteklih obdobij; ali

2. plačuje davek po tem zakonu po stopnji 0% oziroma po posebej določeni stopnji, nižji od splošne stopnje po 60. členu tega zakona; ali

3. je oproščen plačevanja davka po tem zakonu.

59. člen

(olajšava za donacije)

(1) Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za znesek izplačil v denarju in v naravi za humanitarne, invalidske, socialno varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojnoizobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke in religiozne namene, in sicer le za takšna izplačila rezidentom Slovenije in rezidentom države članice EU, ki ni Slovenija, razen poslovnim enotam rezidentov države članice EU, ki se nahaja izven države članice EU, ki (če) so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti, kot nepridobitnih dejavnosti, do zneska, ki ustreza 0,3% obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja.

(2) Zavezanec lahko uveljavlja, poleg zmanjšanja davčne osnove po prvem odstavku tega člena, dodatno zmanjšanje davčne osnove do zneska, ki ustreza 0,2% obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca, za znesek izplačil v denarju in v naravi za kulturne namene in za takšna izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te namene, in sicer le za takšna izplačila rezidentom Slovenije in rezidentom države članice EU, ki ni Slovenija, razen poslovnim enotam rezidentov države članice EU, ki se nahaja izven države članice EU, ki (če) so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti, kot nepridobitnih dejavnosti, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja.

(3) Zavezanec lahko uveljavlja tudi zmanjšanje davčne osnove za znesek izplačil v denarju in naravi političnim strankam, vendar največ do zneska, ki je enak trikratni povprečni mesečni plači na zaposlenega pri zavezancu, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja.

(4) Za znesek, ki ustreza 0,3% obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca iz prvega odstavka tega člena, in za znesek, ki ustreza 0,2% obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca iz drugega odstavka tega člena, in za znesek, ki je enak trikratni povprečni mesečni plači na zaposlenega pri zavezancu iz tretjega odstavka tega člena, se šteje znesek vseh izplačil v celotnem davčnem obdobju.

(5) Zavezanec lahko za znesek, ki presega znesek zmanjšanja davčne osnove po tem členu za namene in izplačila po drugem odstavku tega člena, zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih treh davčnih obdobjih skupaj z zmanjšanjem davčne osnove za te namene za tekoče davčno obdobje, vendar skupaj ne več, kot je določeno v prvem in drugem odstavku tega člena, in največ v višini davčne osnove.

70. člen

(davčni odtegljaj)

(1) Davek se izračuna, odtegne in plača po stopnji 15% od dohodkov rezidentov in nerezidentov – razen dividend in dohodkov podobnih dividendam, izplačanih preko poslovne enote nerezidenta, ki se nahaja v Sloveniji – ki imajo vir v Sloveniji, in sicer od:

1. plačil dividend, pri tem se za dividendo štejejo:

a) dividenda, ki je dobiček ali presežek prihodkov nad odhodki, ki se izplača družbenikom ali članom v zvezi z udeležbo v dobičku izplačevalca;

b) dohodki, podobni dividendam iz 74. člena tega zakona;

2. plačil za obresti, razen obresti:

a) od kreditov, ki jih najema, in vrednostnih papirjev, ki jih izdaja Slovenija;

b) iz najetih kreditov in izdanih dolžniških vrednostnih papirjev s strani pooblaščene institucije v skladu z zakonom, ki ureja zavarovanje in financiranje mednarodnih gospodarskih poslov, za katera po navedenem zakonu daje poroštvo Slovenija;

c) ki jih banke plačujejo drugim bankam in finančnim institucijam;

Za namene tega člena vključujejo obresti dohodek iz vseh vrst terjatev ne glede na to, ali so zavarovane s hipoteko, obresti od vseh dolžniških vrednostnih papirjev in drugih dolžniških finančnih inštrumentov, vključno s premijami in nagradami, ki pripadajo takim vrednostnim papirjem in finančnim inštrumentom, razen zamudnih obresti.

3. plačil za uporabo ali pravico do uporabe avtorskih pravic, patentov, zaščitnih znakov in drugih premoženjskih pravic in drugih podobnih dohodkov;

Za namene tega člena vključujejo plačila uporabe premoženjskih pravic plačila vsake vrste, prejeta za uporabo ali pravico do uporabe kakršnihkoli avtorskih pravic za literarno, umetniško ali znanstveno delo, vključno s kinematografskimi filmi in programsko opremo, kateregakoli patenta, blagovne znamke, vzorca ali modela, načrta, tajne formule ali postopka ali za informacije o industrijskih, komercialnih ali znanstvenih izkušnjah;

4. plačil za zakup nepremičnin, ki se nahajajo v Sloveniji;

5. plačil za storitve nastopajočih izvajalcev ali športnikov, če ta plačila pripadajo drugi osebi;

6. plačil za storitve, če so plačila opravljena osebam, ki imajo sedež ali kraj dejanskega delovanja poslovodstva v državah, razen držav članic EU, v katerih je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička nižja od 12,5% in je država objavljena na seznamu v skladu z 8. členom tega zakona.

(2) Davek se ne izračuna, odtegne in plača od dohodkov iz prvega odstavka tega člena, plačanih:

1. Sloveniji ali samoupravni lokalni skupnosti v Sloveniji;

2. Banki Slovenije;

3. zavezancu rezidentu, ki izplačevalcu sporoči svojo davčno številko;

4. zavezancu nerezidentu, ki je zavezan za davek od dohodkov, ki jih dosega z dejavnostjo oziroma posli v poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji, in izplačevalcu sporoči svojo davčno številko, če gre za dohodke, plačane tej poslovni enoti.

(3) Če Slovenija, samoupravne lokalne skupnosti in Banka Slovenije izplačujejo ali so jim bili zaračunani dohodki iz prvega odstavka tega člena, se štejejo za rezidente.

OCENA FINANČNIH POSLEDIC Priloga 3

I. Ocena finančnih posledic
			Tekoče leto (t)		t+1		t+2			t+3
Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (-) prihodkov državnega proračuna			1*
Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (-) odhodkov državnega proračuna
Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (-) obveznosti za druga javna finančna sredstva
II. Pravice porabe za izvedbo predlaganih rešitev so zagotovljene po naslednjih proračunskih postavkah (PP) s predvidenimi zneski:
Šifra PP	Ime proračunske postavke	Ime proračunskega uporabnika				Znesek za tekoče leto (t)			Znesek za t+1
SKUPAJ:
Manjkajoče pravice porabe se bodo zagotovila s prerazporeditvijo iz naslednjih PP:
Šifra PP	Ime proračunske postavke	Ime proračunskega uporabnika				Znesek za tekoče leto (t)			Znesek za t+1
SKUPAJ:
Načrtovana nadomestitev zmanjšanih prihodkov oz. povečanih odhodkov proračuna:
Novi prihodki				Znesek za tekoče leto (t)				Znesek za t+1
SKUPAJ:

1* Rešitev, da se bodo kot davčne olajšave priznavale tudi donacije za znesek izplačil v denarju ali v naravi za določene namene rezidentom držav, ki so poleg držav članic EU, podpisnice Sporazuma EGP, to je za donacije rezidentom Islandije, Lihtenštajna in Norveške, ne bo imelo posledic za državni proračun, kajti navedena olajšava je omejena, in sicer v določenem odstotku od obdavčljivih prihodkov zavezanca v davčnem obdobju ter z višino davčne osnove zavezanca. Posledice za državni proračun za navedeno olajšavo so bile upoštevane in navedene pri predlogu ZDDPO-2.

Rešitev, da se v določenih primerih, ko prejemnik nerezident v državi, kjer je rezident za davčne namene, davka odtegnjenega na viru v Sloveniji, ne bo mogel uveljavljati v državi rezidentstva, davek v Sloveniji ne bo odtegnil oziroma bo možno vračilo, lahko pomeni določen izpad javno finančnih sredstev, ker se davek na viru od dividend in pri delu obresti ne bo odtegnil in plačal. Stopnja davka na viru v Sloveniji za navedene dohodke je 15 % in se pri državah EU oziroma EGP praviloma zniža zaradi uporabe posameznih Konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja. Po podatkih je bilo davčnega odtegljaja od dividend, plačanih nerezidentom, ne zgolj rezidentom držav EU oziroma EGP, v letu 2007 za približno 3 mil. EUR. Vendar je izpad teh sredstev zaradi ukrepa neodtegnitve oziroma vračila davka po tem predlogu zakona, težko oceniti, ker se ne ve, koliko zavezancev iz držav EU in EGP se bo posluževalo možnosti in dokazovalo upravičenost.

Ključne besede: davek od dohodka pravnih oseb

Objavite na Facebooku RSS rubrike Novičke! Pridružite se! Naročilo Zlatega kompleta

Zadnji članki iz rubrike: 1.6.2023 10:36:04: Objavljeni informaciji o poslovanju družb in podjetnikov v letu 2022 12.5.2023 12:32:06: Novela Zakona o tujcih začne veljati 27. aprila 2023 19.4.2023 14:14:07: Ponovna obveznost izročanja izdanega računa 27.3.2023 15:20:07: Izvajanje plačilnih storitev na dan 7. 4. 2023 27.2.2023 12:48:42: Ponovno obvezno izročanje računov

Najnovejši članki: 2.6.2023 10:18:36: Podpisan protokol o spremembah konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja med Slovenijo in Švico 30.5.2023 17:07:02: Koledar poročanja - junij 2023 29.5.2023 16:23:35: Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, marec 2023 29.5.2023 16:18:33: Poročilo o gibanju plač za februar 2023 29.5.2023 16:15:40: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (ZTuj-2G)