Pojasnilo DURS, št. 4230-341/2007, 22. 1. 2008

Na vprašanje, kje je razvidna razlika v sklicevanju na računih, izdanih na podlagi uporabe posebne ureditve, ki ureja obdavčitev dobav rabljenega blaga iz členov 312 do 332 Direktive Sveta 2006/112/EC v primerjavi s sklicevanjem na računih za znotraj skupnostno dobavo, ki jih opravijo davčni zavezanci iz Slovenije kupcem iz drugih držav članic EU, pojasnjujemo:

Če davčni zavezanec opravi dobavo rabljenega blaga v skladu s posebno ureditvijo za obdavčljive preprodajalce kupcu v drugo državo članico EU, na računu ne sme izkazati DDV, navede le klavzulo, da je DDV obračunan, vendar ni izkazan v skladu z določbo slovenskega zakona (prvi odstavek 102. člena ZDDV-1) ali Direktive Sveta 112 (prvi odstavek 313. člena).

Davčni zavezanec, ki opravi oproščeno dobavo blaga znotraj Skupnosti, mora na računu navesti sklic na določbo slovenskega zakona (prvi odstavek 46. člena ZDDV-1) ali Direktive Sveta 112 (prvi odstavek 138. člena).

Obrazložitev:

V skladu s 14. točko 82. člena Zakona o davku na dodano vrednost - ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06 in 52/07) mora vsak davčni zavezanec zagotoviti, da na izdanem računu za opravljeno dobavo rabljenega blaga na ozemlju Slovenije (kraj dobave blaga je Slovenija) v skladu s posebno ureditvijo za obdavčljive preprodajalce, ki jo opravi drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec (s sedežem v Sloveniji ali zunaj Slovenije), navede sklicevanje na veljavno določbo Direktive Sveta 2006/112/ES, z dne 28. novembra 2006, o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11. 12. 2006, str. 1–118; v nadaljevanju: Direktiva Sveta 112) ali ustrezni člen ZDDV-1, ki kaže na to, da je bila uporabljena posebna ureditev.

Če davčni zavezanec opravi dobavo rabljenega blaga davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, iz druge države članice EU, in za obdavčitev z DDV uporabi posebno ureditev za obdavčljive preprodajalce, kot jo določa prvi odstavek 112. člena ZDDV-1 oziroma prvi odstavek 313. člena Direktive Sveta 112, mora na podlagi zapisanega na izdanem računu navesti eno izmed omenjenih določb zakona ali direktive. Obveznost sklicevanja na te določbe pa ne velja za dobave rabljenega blaga osebam, ki niso davčni zavezanci ali pravne osebe. V skladu s prvim odstavkom 83. člena ZDDV-1 navajanje tega sklica namreč ni obvezno, če je račun izdan drugim osebam, kot tistim iz 82. člena ZDDV-1 (na primer fizičnim osebam, ki ne opravljajo dejavnosti).

Na podlagi 11. točke 82. člena ZDDV-1 mora davčni zavezanec za oproščene dobave blaga ali za dobave blaga, ki so predmet obrnjene davčne obveznosti (»reverse charge«), na računu navesti ustrezen člen direktive ali zakona, ki to oprostitev oziroma ureditev določa. Za oproščeno dobavo blaga znotraj Skupnosti mora zato davčni zavezanec na izdanem računu navesti določbo prvega odstavka 46. člena ZDDV-1 ali določbo prvega odstavka 138. člena Direktive Sveta 112.