Vlada je na seji 7. februarja 2008 določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osebni izkaznici.

Predlog zakona omogoča, da se bo državljan ob vložitvi vloge lahko odločil, ali želi osebno izkaznico s čipom ali pa želi prejeti »navadno« osebno izkaznico brez čipa. Na čipu osebne izkaznice bo zapisano kvalificirano digitalno potrdilo državnega overitelja, pri čemer je postavljena starostna meja za pridobitev osebne izkaznice s kvalificiranim digitalnim potrdilom (ta se bo lahko izdala državljanu, staremu 15 let in več). Uporabnost osebne izkaznice s čipom se bo povečala, saj jo bo mogoče poleg tega, da bo imela identifikacijsko in potovalno funkcijo, uporabljati tudi za storitve e-uprave.

Osebno izkaznico, ki je najbolj razširjen dokument med identifikacijskimi dokumenti državljanov Republike Slovenije, bo mogoče uporabljati tudi za uveljavljanje storitev na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja na način in pod pogoji, ki bodo določeni v predpisih s tega področja. Na ta način se zmanjšuje število dokumentov, ki jih morajo državljani praktično vsak dan imeti pri sebi, in zmanjšuje možnost morebitnih zlorab pri uporabi kartice zdravstvenega zavarovanja, saj je na osebni izkaznici tudi fotografija njenega imetnika. Manjše število izdanih zdravstvenih kartic pa bo pomenilo tudi prihranek v proračunu.

Veljavnost osebne izkaznice se bo poenotila z veljavnostjo potnega lista. To pomeni, da se bo otrokom do tretjega leta starosti izdala osebna izkaznica s triletno veljavnostjo, otrokom od tretjega do 18. leta pa s petletno veljavnostjo.

Predlog zakona razširja pravico do pridobitve osebne izkaznice tudi na državljane Republike Slovenije s stalnim prebivališčem zunaj države. Ker se osebno izkaznico lahko uporablja tudi kot potovalni dokument, bo ta novost velika prednost sploh za državljane Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v državah članicah Evropske unije. Zaradi vključitve kvalificiranega digitalnega potrdila na osebno izkaznico pa bodo tudi izseljenci lahko dostopali do storitev e-uprave in v prihodnosti tudi elektronsko volili.

Ob izgubi, pogrešitvi ali kraji osebne izkaznice bo moral državljan pogrešitev naznaniti upravni enoti ali diplomatsko-konzularnemu predstavništvu. Pogrešane, izgubljene ali ukradene osebne izkaznice ne bo več treba preklicati v Uradnem listu RS. S tem se bodo zmanjšali stroški, prihranjen pa bo tudi čas za pridobitev nove osebne izkaznice, saj državljanu ne bo več treba čakati na objavo preklica prejšnje osebne izkaznice v Uradnem listu RS. Zaradi odprave preklica predlog zakona omogoča podlago za vzpostavitev javno dostopnega dela evidence o pogrešanih, ukradenih oz. izgubljenih osebnih izkaznicah na spletnih straneh, kjer se bodo nahajali podatki o serijski številki, datumu izdaje, datumu veljave in datumu naznanitve kraje, izgube oz. pogrešitve osebne izkaznice, ne pa tudi osebni podatki o imetniku take osebne izkaznice. Taka ureditev je pomembna tudi iz vidika zavarovanja poslov pravnih oseb, saj se z možnostjo preverjanja neveljavnosti osebne izkaznice onemogoča prevzem identitete.

Podrobneje je urejeno vročanje osebnih izkaznic otrokom. Osebna izkaznica za državljana, mlajšega od 15 let, oz. državljana, ki ni poslovno sposoben, se bo lahko vročila zakonitemu zastopniku, ki je vložil vlogo za njeno izdajo, ali drugemu zakonitemu zastopniku, če je tako navedel zakoniti zastopnik ob vložitvi vloge. Osebna izkaznica se bo lahko vročila državljanu staremu 15 let in več, če temu ni nasprotoval zakoniti zastopnik ob vložitvi vloge za njeno izdajo. Osebna izkaznica se bo lahko ob predložitvi pooblastila ali izjave pooblaščenca o obstoju pooblastila v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, vročila tudi pooblaščencu.

Predlog zakona na predlog informacijske pooblaščenke vključuje jasna določila glede kopiranja osebne izkaznice, po katerih je upravljavcem zbirk osebnih podatkov prepovedano kopiranje osebnih izkaznic, razen v primerih, določenih z zakonom. Osebne izkaznice kopirajo notarji, banke, hranilnice, izdajatelji kreditnih kartic in ostale finančne institucije, ki so pod nadzorom Banke Slovenije, Agencije za trg vrednostnih papirjev in Agencije za zavarovalni nadzor. Kopiranje osebne izkaznice je dovoljeno tudi, ko državljan (pri uveljavljanju pravic v pravnem prometu) s to kopijo dokazuje svoje državljanstvo. Kopije osebnih izkaznic je prepovedano hraniti v elektronski obliki, prav tako pa je prepovedano kopiranje s pomočjo elektronskih sredstev, ki lahko fotografijo zapišejo v elektronski obliki. Ob kopiranju je treba z ustrezno oznako na kopiji zagotoviti, da kopija ne bo uporabna za druge namene (kot npr. »Ta kopija je bila ustvarjena za namen …«).

Predlog zakona omogoča podlago za predložitev fotografije, ki je potrebna za izdelavo osebne izkaznice, v digitalni obliki, vendar le preko t. i. spletnega odložišča fotografij, kjer se bodo fotografije hranile šest mesecev in jih bo v tem času mogoče uporabiti tudi za izdelavo drugih osebnih oziroma identifikacijskih dokumentov posameznika.

Obstoječe osebne izkaznice ostanejo veljavne do poteka veljavnosti, za katero so bile izdane. Državljan bo lahko zaprosil tudi za izdajo nove osebne izkaznice, če bo to želel.

Pri projektu multifunkcijske osebne izkaznice, ki ga koordinira Ministrstvo za notranje zadeve, sodelujejo še Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za javno upravo in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Vir. Uvi