Pojasnilo DURS, št. 4210-428/2007, 24. 10. 2007

Zaradi pravilnega izvajanja določbe 34. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06), ki določa:

• da se dohodnina ne plačuje od dohodka iz zaposlitve, ki ga prejme rezident kot uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem inštitutu ali Evropski investicijski banki, pod pogojem, da se od tega dohodka plačuje dohodnina v predhodno navedenih institucijah, in
• da se ta dohodek ne upošteva pri izračunu višine dohodnine od preostalega obdavčljivega dohodka takega rezidenta,

v nadaljevanju navajamo natančnejši pregled institucij Evropskih skupnosti in finančnih organizacij EU. Na posameznih davčnih uradih se namreč nemalokrat srečujete z dilemo, ali neka institucija spada med institucije Evropskih skupnosti ali ne.

I. INSTITUCIJE EVROPSKIH SKUPNOSTI (ES)

V skladu s pogodbami Evropske unije¹ države članice EU prenesejo del svojih nacionalnih pristojnosti na skupne institucije, ki ne predstavljajo zgolj njihovih nacionalnih interesov, temveč tudi interese, ki so skupni vsem državam oziroma državljanom Evropske unije.

Pet najpomembnejših institucij ES, ki so bile ustanovljene s pogodbo, podpisano v Parizu² in Rimu³, sestavljajo:

1. Evropska komisija,
2. Svet EU,
3. Evropski parlament,
4. Sodišče Evropskih skupnosti,
5. Evropsko računsko sodišče.

1. Evropska komisija4, Bruselj (angl. European Commission )

Evropsko komisijo sestavlja 27 komisarjev – eden iz vsake države članice – ki pokrivajo posamezna področja. Vendar pa je to tudi organizacija, ki v različnih delovnih oddelkih zaposluje 25 000 ljudi. Komisija predlaga zakone v sprejetje Svetu EU in Evropskemu parlamentu, pripravi predhodni predlog proračuna EU, je odgovorna za izvajanje zakonodaje EU in predstavlja EU v tretjih državah oziroma nekaterih mednarodnih organizacijah.

Sedež Komisije je v Bruslju, vendar ima pisarne tudi v Luxembourgu ter predstavništva v vseh državah EU in delegacije v mnogih glavnih mestih po vsem svetu.

Generalni direktorati (27) in službe Evropske komisije (13)⁵

Evropska komisija je notranjeorganizacijsko razdeljena na 27 generalnih direktoratov in 13 služb, in sicer glede na štiri vsebinska področja:

• politika,
• zunanji odnosi,
• splošne službe,
• notranje službe.

http://ec.europa.eu/dgs_sl.htm

2. Svet EU⁶, Bruselj (angl. The Council)

Svet ministrov je osrednji organ političnega odločanja v EU. Zastopa države članice, njegova sestava pa je odvisna od tematike na dnevnem redu. Med vsemi institucijami EU ima Svet največjo moč, predvsem zakonodajno. Odločitve za posamezna področja sprejema s soglasjem ali kvalificirano večino. Države članice izmenično predsedujejo Svetu EU za šest mesecev.

Notranjeorganizacijsko je Svet EU razdeljen na⁷:

• generalni sekretariat in namestnik generalnega sekretarja,
• osebne pisarne,
• pravno službo,
• generalne direktorate (8):
• Generalni direktorat za kadrovske in administrativne zadeve,
• Generalni direktorat za kmetijsko in ribiško politiko,
• Generalni direktorat za notranji trg, konkurenčnost, industrijo, raziskovanje, energijo, promet in informacijsko družbo;
• Generalni direktorat za zunanje gospodarske odnose, zunanje in politično-vojne zadeve,
• Generalni direktorat za tisk, komuniciranje in protokol,
• Generalni direktorat za ekonomske in socialne zadeve,
• Generalni direktorat za pravosodje in notranje zadeve,
• Generalni direktorat za varovanje okolja in potrošnikov, zdravja, prehrambnih izdelkov, izobraževanja, mladine, kulture in avdiovizualnih zadev.

3. Evropski parlament⁸, Strasbourg (angl. European Parliament)

Evropski parlament je edinstvena nadnacionalna institucija, katere člani so izvoljeni demokratično na splošnih neposrednih volitvah. Parlament zastopa interese vseh 492 milijonov državljanov, ki so danes združeni v Evropski uniji. 785 evropskih poslancev iz 27 držav članic skupaj s Svetom ministrov sprejema večino zakonodaje v pristojnosti Evropske unije in ima tako velik vpliv na vsakdanje življenje evropskih državljanov.

Organizacija parlamenta⁹:

• predsednik parlamenta
• poslanci

Evropski poslanci prejemajo enako plačo kakor poslanci v parlamentu države, v kateri so bili izvoljeni. Vendar pa je bil septembra 2005 sprejet Statut poslancev Evropskega parlamenta, ki bo omogočil odpravo plačnih razlik, hkrati pa zagotovil večjo preglednost. Ta statut bo začel veljati z naslednjim parlamentarnim mandatom v letu 2009.

• Politične skupine

Njihovo notranjo organizacijo sestavljajo predsednik (v nekaterih skupinah pa dva sopredsednika), predsedstvo in sekretariat.

• Parlamentarni odbori

Število parlamentarnih odborov je 20. Sestavlja jih od 28 do 86 poslancev s predsednikom, predsedstvom in sekretariatom. Njihova politična sestava je enaka plenarni.

• Delegacije

Obstaja 34 delegacij. Vsako sestavlja petnajst evropskih poslancev. Predsedniki delegacij usklajujejo svoje delo na konferenci predsednikov delegacij.

• Politični organi

Konferenco predsednikov poleg predsednika Evropskega parlamenta sestavljajo predsedniki političnih skupin. Predsedstvo sestavljajo predsednik Evropskega parlamenta, 14 podpredsednikov in šest kvestorjev kot opazovalcev, ki jih za pet let in pol, z možnostjo podaljšanja te dobe, izvoli skupščina. Kvestorji so glede na direktive predsedstva odgovorni za upravne in finančne zadeve, ki neposredno zadevajo poslance.

• Generalni sekretariat

Evropski parlament ima svoj generalni sekretariat v Luxembourgu in v Bruslju. Pod pristojnostjo generalnega sekretarja dela za Evropski parlament približno 5000 uradnikov iz vseh držav EU, zaposlenih na podlagi opravljenega izpita (fr. concours).

4. Sodišče Evropskih skupnosti,¹⁰ Luxembourg (angl. Court of Justice)

Sodišče Evropskih skupnosti sestavlja 27 sodnikov in osem generalnih pravobranilcev. Ene in druge v medsebojnem soglasju imenujejo vlade držav članic za šest let z možnostjo ponovnega imenovanja. Izbrani so med pravniki, katerih neodvisnost je nedvomna in ki izpolnjujejo pogoje za imenovanje na najvišje sodniške položaje v svojih državah ali so priznani pravniki.

Sodniki izvolijo predsednika tega sodišča med svojimi člani za tri leta z možnostjo ponovne izvolitve. Predsednik vodi delo in službe Sodišča Evropskih skupnosti ter predseduje obravnavam in posvetovanjem večjih sestav.

Sodišču pomagajo generalni pravobranilci. Njihova naloga je nepristransko in neodvisno izrekati pravno mnenje, imenovano sklepni predlogi, v zadevah, ki so jim predložene.

Sodni tajnik je generalni sekretar institucije, katere službe vodi pod nadzorom njenega predsednika.

Službe Sodišča Evropskih skupnosti:

• PovezavaSodno tajništvo Sodišča Evropskih skupnosti,
• Sodno tajništvo Sodišča prve stopnje,
• Sodno tajništvo Sodišča za uslužbence,
• Oddelek za tolmačenje,
• Oddelek za medije in informacije,
• Služba za protokol in obiske
• Knjižnjica
• Služba za raziskave in dokumentacijo,
• Prevajalska služba.

5. Evropsko računsko sodišče¹¹, Luxembourg (angl. Court of Auditors)

Računsko sodišče, ustanovljeno leta 1975, je samostojna revizijska institucija Evropske unije, katere naloga je preverjati, ali so sredstva EU ustrezno zbrana ter porabljena zakonito, gospodarno in za predvideni namen. Cilj tega sodišča je zagotoviti, da davkoplačevalci za svoj denar dobijo kar največ. Sodišče ima pravico revidirati vsako osebo ali organizacijo, ki upravlja sredstva EU.

Notranjeorganizacijska sestava:

• Predsedstvo,
• Revizijska skupina I – kmetijske politike,
• Revizijska skupina II – strukturne politike, promet, raziskave in energetika,
• Revizijska skupina III – zunanji ukrepi,
• Revizijska skupina IV – lastna sredstva, bančne dejavnosti, odhodki za poslovanje, institucije in organi skupnosti,
• Skupina CEAD – usklajevanje, vrednotenje, zanesljivost, razvoj in komunikacija,
• Upravni odbor,
• Generalni sekretariat.

II. FINANČNI ORGANI EVROPSKIH SKUPNOSTI

1. Evropska centralna banka¹², Frankfurt (angl. European Central Bank – ECB)

Neodvisna Evropska centralna banka s sedežem v Frankfurtu ob Maini (Nemčija) vodi denarno politiko EU in izvaja osrednji nadzor nad stanjem enotne evropske valute – evra. Njena glavna naloga je vzdrževati kupno moč evra in tako uravnoteženost cen na evrskem območju. Odločitve banke sprejemata svet guvernerjev, ki ga sestavljajo člani izvršilnega odbora ECB in guvernerji nacionalnih centralnih bank območja, in izvršilni odbor, sestavljen iz predsednika, podpredsednika in štirih drugih članov, ki jih soglasno imenujejo države članice evrskega območja.

Več o poslovnih področjih oziroma organizacijski sestavi Evropske centralne banke lahko najdete na http://www.ecb.int/ecb/orga/orgachart/bas/html/index.sl.html .

2. Evropski monetarni inštitut (angl. European Monetary Institute – EMI)

Evropski monetarni inštitut je bil ustanovljen kot začasna institucija v drugi fazi evropske monetarne unije, in sicer 1. januarja 1994. Najpomembnejše naloge EMI so bile:

• okrepitev sodelovanja med nacionalnimi centralnimi bankami,
• usklajevanje denarne politike,
• priprave na ustanovitev evropskega sistema centralnih bank,
• priprave v zvezi z enotno monetarno politiko in
• ustanovitev enotne evropske valute v III. fazi.

EMI je nehal delovati z ustanovitvijo Evropske centralne banke 1. junija 1998.

3. Evropska investicijska banka¹³, Luxembourg (angl. European Investment Bank – EIB)

Evropska investicijska banka s sedežem v Luxembourgu je finančna ustanova, katere poslanstvo je posojati denar za projekte v evropskem interesu (prometna omrežja, energetika, varovanje okolja ...), zlasti na manj bogatih območjih, v državah kandidatkah in državah v razvoju. EIB se financira s posojanjem denarja na finančnih trgih, financirajo pa jo tudi delničarji banke – države članice Evropske unije. Pri odločanju o najemanju in dajanju posojil je povsem samostojna in odloča izključno na podlagi značilnosti posameznega projekta in možnosti, ki jih ponujajo finančni trgi.

Več o njeni organizacijski sestavi lahko najdete na: http://www.eib.org/about/structure/organisation/index.htm .

Če je torej rezident Slovenije kot uslužbenec zgoraj navedenih institucij zaposlen na katerem koli področju oziroma v katerem koli generalnem direktoratu¹⁴ ali službi ali oddelku (npr. DG Environment, DG Research, DG External Relations, BEPA, IES …), pojasnjujemo, da za dohodke iz zaposlitve tega uslužbenca, pod pogojem iz 34. člena ZDoh-2, velja oprostitev plačila dohodnine.

¹⁴ Angl. Directorate General ali s kratico DG.