Zadnje obvestilo:
Novela Zakona o tujcih začne veljati 27. aprila 2023 (12.5.2023 12:32:06)
Zadnja novička:
4.4.2023 9:20:48 Zlati komplet e-gradiv Zlati komplet je pestra zbirka e-gradiv s področja davkov, računovodstva, delovnih razmerij, prava, posebej pa obravnava tudi nekatera področja, ki so specifična za društva in samostojne podjetnike. Pri pripravi gradiv sodelujejo priznani strokovnjaki z večletnimi izkušnjami. Gradiva so res uporabna in kakovostna, kar dokazujejo številni zvesti naročniki.
Najnovejši e-seminar:
Vodenje evidenc o izrabi delovnega časa (e-gradivo) (16.5.2023 14:30:13)
Aktualno:
Koledar:
Mesečni koledarčki
Seznam poslovne programske opreme
Izračuni 2023
Obračun plače 2023
Opozorilo: Izračun trenutno deluje pravilno samo pri zneskih, višjih od minimalne osnove.
Izračun avtorskega honorarja 2023
Izračun za rezidente, zavarovane po 20. členu ZPIZ-2 (zavarovan za polni delovni čas), ter za rezidente, zavarovane po 18. členu ZPIZ-2.
Podjemna pogodba 2023
Velja za osebe, ki niso obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom (vstopijo v zavarovanje po 18. členu ZPIZ-2)
Podjemna pogodba 2023
Velja za osebe, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom, uživalce pokojnine, osebe, ki opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov preko štud. servisa (osebe, ki so zavarovane po 20. členu ZPIZ-2)
Primerjalni izračun - normiranci 2022 in 2023
Obračun najemnine 2023
Fizična oseba odda nepremičnino pravni osebi.
Obračun študentskega dela 2023
Obračun začasnega ali občasnega dela upokojencev 2023
Izračun zamudnih obresti
Program omogoča izračun po konformni metodi in po linearni metodi.
Izračun pogodbenih obresti
Program omogoča izračun po poljubni obrestni meri.
Izračuni 2022
Obračun plače 2022 (brez dodatne olajšave)
Opozorilo: Izračun deluje pravilno samo pri zneskih, višjih od od minimalne osnove.
Obračun plače 2022 (z možnostjo upoštevanja dodatne olajšave)
Opozorilo: Izračun deluje pravilno samo pri zneskih, višjih od od minimalne osnove.
Podjemna pogodba 2022
Velja za osebe, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom, uživalce pokojnine, osebe, ki opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov preko štud. servisa (osebe, ki so zavarovane po 20. členu ZPIZ-2)
Izračun avtorskega honorarja 2022
Velja za osebe, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom, uživalce pokojnine, osebe, ki opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov preko štud. servisa (osebe, ki so zavarovane po 20. členu ZPIZ-2)
Podjemna pogodba 2022
Velja za osebe, ki niso obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom, uživalci pokojnine, osebe, ki ne opravljajo začasnega in občasnega dela dijakov in študentov preko štud. servisa (osebe, ki SO zavarovane po 18. členu ZPIZ-2)
Izračun avtorskega honorarja 2022
Velja za osebe, ki niso obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom, uživalci pokojnine, osebe, ki ne opravljajo začasnega in občasnega dela dijakov in študentov preko štud. servisa (osebe, ki SO zavarovane po 18. členu ZPIZ-2)
Obračun študentskega dela 2022
Obračun začasnega ali občasnega dela upokojencev 2022
Obračun najemnine 2022
Fizična oseba odda nepremičnino pravni osebi.
Izračun zamudnih obresti
Program omogoča izračun po konformni metodi in po linearni metodi.
Izračun pogodbenih obresti
Program omogoča izračun po poljubni obrestni meri.
Potni nalog (Excel)
Temeljnica (excel)
Temeljnica
M obrazci
Excel obrazec DDPO 2022 (informativni pripomoček)
Excel obrazec DOHDEJ 2022 (informativni pripomoček)
AJPES
Video seminar
Gospodarske družbe
Samostojni podjetniki
Društva
Nepridobitne organizacije
Vpisano: 29.11.2007 18:34:03
Pojasnilo DURS, št. 4292-116/2007, 20. 11. 2007
Zavezanec prosi za pojasnilo glede upoštevanja izvzetij in omejitev, ki jih določa Zakon o davčnem postopku pri davčni izvršbi na denarna sredstva dolžnika, ki je samostojni podjetnik. V praksi se namreč zastavlja vprašanje, ali mora banka ta izvzetja in omejitve upoštevati tudi pri poslovnih računih, predvsem kadar je to edini odprti račun, ki ga ima neka oseba.
V nadaljevanju posredujemo pojasnilo:
Pri izvršbi zoper podjetnika je treba upoštevati svojevrstnost njegovega statusa. Podjetnik je v skladu s šestim odstavkom 3. člena Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1 fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja.
Izhajajoč iz 7. člena ZGD-1 podjetnik odgovarja za obveznosti iz poslovanja z vsem svojim premoženjem, tako s premoženjem podjetja kakor tudi s svojim lastnim, osebnim premoženjem, in sicer samostojno in neposredno, saj podjetnikovo podjetje nima statusa pravne osebe in zato ne pride v poštev subsidiarna odgovornost podjetnika. Davčni organ lahko iz tega razloga z namenom poplačila davčnega dolga podjetnika seže na vse njegovo premoženje, tako tisto, ki je povezano z dejavnostjo kakor tudi osebno premoženje. Enako velja tudi za denarna sredstva podjetnika.
Za namene v zvezi z opravljanjem dejavnosti mora imeti podjetnik na podlagi drugega odstavka 8. člena Zakona o plačilnem prometu – ZPlaP ločen transakcijski račun. Navedeno pomeni, da mora biti plačilni promet v zvezi z opravljanjem dejavnosti ločen od plačilnega prometa, ki se nanaša na fizično osebo, ki je sicer nosilec dejavnosti. Podjetnik mora torej imeti odprt vsaj en poslovni račun, ni pa nujno, da ima odprt tudi osebni transakcijski račun.
V skladu s pravilom osebne odgovornosti podjetnika za obveznosti iz poslovanja, lahko davčni organ pri davčni izvršbi na denarna sredstva pri bankah oziroma hranilnicah hkrati poseže na poslovni in osebni račun podjetnika. Pri tem je potrebno upoštevati omejitve davčne izvršbe na dolžnikova denarna sredstva pri bankah in hranilnicah, ki jih Zakon o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06) ureja v drugem in tretjem odstavku 166. člena. Izvzetja in omejitve davčne izvršbe je potrebno upoštevati tako na poslovnem kot na osebnem računu.
Iz besedila drugega odstavka 166. člena ZDavP-2 izhaja, da na dolžnikova denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri bankah in hranilnicah iz naslova denarnih prejemkov, ki so izvzeti iz davčne izvršbe (159. člen ZDavP-2), ali je davčna izvršba nanje omejena (160. člen ZDavP-2), ni mogoče seči z davčno izvršbo, če gre za prejemke, nakazane za tekoči mesec, ali je nanje mogoče seči le ob upoštevanju omejitev za tekoči mesec. V tretjem odstavku 166. člena je določeno, da je na dolžnikova denarna sredstva pri bankah in hranilnicah iz naslova drugih prejemkov mogoče seči z davčno izvršbo ob upoštevanju omejitev iz 160. člena tega zakona.
Glede izvzetij in omejitev davčne izvršbe, ki jih določa ZDavP-2, je torej denarna sredstva podjetnika glede na njihov vir mogoče razdeliti v tri skupine:
Iz davčne izvršbe so torej povsem izvzeti prejemki po 159. členu ZDavP-2, ki so nakazani za tekoči mesec. Če gre za sredstva, ki niso bila nakazana v tekočem mesecu, ali gre za prihranke iz preteklih mesecev, jih lahko banka zarubi do višine davčnega dolga, kakor je izkazan v sklepu o davčni izvršbi.
Denarni prejemki, ki so v skladu s 159. členom ZDavP-2 izvzeti iz davčne izvršbe, so:
Podjetnik lahko svojo dejavnost opravlja poleg redne zaposlitve, na podlagi katere prejema dohodke, ki se v skladu s 37. členom Zakona o dohodnini – ZDoh-2 štejejo za dohodke iz delovnega razmerja. V skladu z navedenim členom dohodek iz delovnega razmerja vključuje zlasti:
Za dohodek iz delovnega razmerja se štejejo tudi:
Davčni organ lahko hkrati vodi več načinov davčne izvršbe, zlasti izvršbo na stalne denarne prejemke in davčno izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri bankah in hranilnicah. Ker bi lahko na ta način prihajalo do podvajanja davčne izvršbe na stalne denarne prejemke (odtegovanje s strani izplačevalca in s strani banke), je Generalni davčni urad sprejel stališče, da so tudi denarna sredstva iz naslova stalnih denarnih prejemkov, če gre za prejemke za tekoči mesec, popolnoma izvzeti iz davčne izvršbe na dolžnikova denarna sredstva pri bankah in hranilnicah. Če pa gre za sredstva, ki niso bila nakazana v tekočem mesecu ali za prihranke iz preteklih mesecev, jih lahko banka zarubi do višine davčnega dolga, kakor je izkazan v sklepu o davčni izvršbi. V skladu s tem stališčem so pripravljeni tudi sklepi o davčni izvršbi.
Drugi denarni prejemki so tisti, ki so pri podjetniku praviloma najpogostejši. Omejitev davčne izvršbe na druge denarne prejemke je, kakor že rečeno, urejena v tretjem odstavku 166. člena, ki določa, da je na dolžnikova denarna sredstva iz naslova drugih prejemkov mogoče seči ob upoštevanju omejitev iz 160. člena tega zakona.
Pri tem želimo posebej poudariti razliko med omejitvami davčne izvršbe na denarna sredstva iz naslova izvzetij (točka I.1. tega pojasnila) ali »rednih« denarnih prejemkov (točka I.2. tega pojasnila) in omejitvijo davčne izvršbe na denarna sredstva iz naslova drugih denarnih prejemkov. Iz zakonskega besedila tretjega odstavka 166. člena ZDavP-2 je namreč mogoče sklepati, da omejitev davčne izvršbe na sredstva iz naslova drugih denarnih prejemkov velja ne le za sredstva, ki so nakazana za tekoči mesec, pač pa tudi za prihranke iz tega naslova.
ZDavP-2 v 160. členu določa, da je na dolžnikove denarne prejemke mogoče seči največ do višine dveh tretjin, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 70 odstotkov minimalne plače po zakonu, ki ureja minimalno plačo. Merilo 70 odstotkov minimalne plače velja le v tistih primerih, ko ena tretjina zneska denarnih sredstev na računu ne presega zneska 70 odstotkov minimalne plače. Znesek minimalne plače (Uradni list RS, št. 69/07) znaša od 1. avgusta 2007 538,53 EUR. Dolžniku mora torej po opravljeni izvršbi ostati najmanj znesek v višini 377 EUR.
Ne glede na vse navedeno pa z davčno izvršbo ni mogoče seči na stalne denarne prejemke, če le-ti ne presegajo osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo. Osnovni znesek minimalnega dohodka, na katerega se ZDavP-2 v drugem odstavku 160. člena sklicuje, je urejen v 22. členu Zakona o socialnem varstvu – ZSV (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB2, 114/06 – ZUTPG). V letu 2007 (od 1. januarja dalje) osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 205,57 EUR.
Zakon izvzetja in omejitve davčne izvršbe veže samo na naravo oziroma vir denarnih sredstev. To pomeni, da so v zakonu definirani prihodki od izvršbe izvzeti, oziroma je izvršbe nanje omejena, ne glede na to, na kateri račun (poslovni ali osebni) jih podjetnik prejema.
Glede na določbo drugega odstavka 8. člena ZPlaP naj bi se na podjetnikovem poslovnem računu nahajala le sredstva v zvezi z opravljanjem dejavnosti, ne pa tudi denarna sredstva iz drugih naslovov.
Denarna sredstva na podjetnikovem poslovnem računu zato praviloma spadajo med druge denarne prejemke. Omejitev na druge denarne prejemke so obrazložene pod točko I.3. tega pojasnila. Naj le dodamo, da je to omejitev potrebno upoštevati kumulativno za vse prilive enega meseca (in ne za vsak priliv posebej) ter prihranke iz tega naslova.
V kolikor davčni organ v sklepu o izvršbi odredi rubež denarnih sredstev na poslovnem in na osebnem računu podjetnika, se izvzetja in omejitve davčne izvršbe upoštevajo glede na naravo prihodkov na teh računih.
Denarnih prejemkov, ki so izvzeti iz davčne izvršbe ni mogoče zarubiti, ne glede na to, na kateri račun prispejo.
Denarni prejemki – dohodki iz delovnega razmerja so priliv osebnega računa in z davčno izvršbo se nanje lahko poseže le v obsegu, ki je pojasnjen pod točko I.2. tega pojasnila.
Podjetnik, ki ima tako poslovni kot osebni račun, lahko denarna sredstva iz naslova drugih prejemkov prejema tako na poslovni račun (prihodki v zvezi z opravljanjem dejavnosti) kot tudi na osebni račun (prejemki, ki ne spadajo med prejemke, ki so iz izvršbe izvzeti – 159. člen ZDavP-2, niti niso prejemki ki se štejejo za dohodek iz delovnega razmerja – 160. člen ZDavP-2). Na te prejemke je mogoče poseči v skladu z omejitvijo, ki jo določa tretji odstavek 166. člena ZDavP-2 (obrazloženo v točki I.3. tega pojasnila). Tudi v tem primeru velja omejitev kumulativno za vse prilive enega meseca ter prihranke iz tega naslova, ne glede na račun, na katerem se denarna sredstva iz naslova drugih prejemkov nahajajo.
Ključne besede: |
Zadnji članki iz rubrike: 29.5.2023 15:41:00: 8.5.2023 12:00:27: 21.4.2023 10:22:27: 31.3.2023 19:14:50: 17.2.2023 14:32:25: |
Najnovejši članki: 29.5.2023 16:23:35: 29.5.2023 16:18:33: 29.5.2023 16:15:40: 29.5.2023 15:35:05: 25.5.2023 11:27:02: |
Zasnova, izvedba in vzdrževanje: Carpe diem, d.o.o., Kranj
Pogoji uporabe | Izjava o zasebnosti | Kolofon
E-pošta: Info | Webmistress