Pojasnilo DURS, št. 4251-20/2007, 9. 11. 2007

Zavezanka sprašuje, ali so prispevki za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje davčno priznani stroški. Gre za primer, ko delodajalec sklene pogodbo o financiranju v Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v letu 2007, v tem letu pa plača navedene prispevke tudi za nazaj, in sicer od 1. 1. 2001 dalje. V zvezi s tem posredujemo:

Obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-1 – UPB4 (Uradni list RS, št. 109/06) je zbiranje prispevkov delodajalcev zato, da bi se iz zbranih sredstev zagotavljale pravice do poklicne pokojnine oziroma druge pravice, ki bi jih poleg pravic iz obveznega zavarovanja uživali zavarovanci, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela, in zavarovanci, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni moč uspešno poklicno opravljati (279. člen ZPIZ-1). Delovna mesta, za katera so delodajalci dolžni plačevati prispevke za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, so določena s posebnim seznamom na podlagi določb 280. člena in 282. člena ZPIZ-1. Zavezanci za plačilo prispevkov za obvezno dodatno zavarovanje so delodajalci, skladno z 281. členom ZPIZ-1. Ta člen tudi določa, da imajo prispevki za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje enak davčni status kot prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Glede na navedeno se prispevki za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja na podlagi 1. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2. Plačilo navedenih prispevkov za delojemalca torej ne pomeni bonitete, tudi če je delodajalec Sklad obveznega dodatnega zavarovanja (ki skladno s prvim odstavkom 285. člena ZPIZ-1 izvaja obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje) o zaposlitvi delavca na delovnem mestu, za katerega je dolžan skleniti obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje po ZPIZ-1, obvestil z zamudo. V tem primeru mora delodajalec skladno s prvim odstavkom 288. člena ZPIZ-1 poravnati zaostale premije skupaj z zamudnimi obrestmi od dneva razporeditve delavca.

Z vidika ZDDPO-2 se prispevki za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki so z zakonom predpisana obveznost delodajalca, obravnavajo kot davčno priznani odhodki in se pri ugotavljanju davčne osnove priznajo v obračunanih zneskih, ugotovljenih v skladu z računovodskimi standardi v izkazu poslovnega izida (po določbi tretjega odstavka 12. člena ZDDPO-2 v povezavi z 29. členom tega zakona).

Kot davčno priznani odhodki se prispevki za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje upoštevajo tudi pri ugotavljanju davčne osnove v primeru sprememb računovodskih usmeritev in popravkih napak, pri katerih se v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi preračuna preneseni čisti poslovni izid ali druge sestavine kapitala. Podlaga za navedeno je 14. člen ZDDPO-2, iz katerega izhaja, da se pri davčno priznanih odhodkih zneski, ki predstavljajo razlike zaradi sprememb računovodskih usmeritev in popravkov napak in za katere se preračunajo preneseni čisti poslovni izid ali druge sestavine kapitala, upoštevajo pri zmanjšanju davčne osnove v obdobju, v katerem je prišlo do spremembe računovodske usmeritve oziroma popravkov napak.

Pri tem pa je potrebno posebej opozoriti, da se zamudne obresti od nepravočasno plačanih prispevkov za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje ne priznajo, ker so po izrecni določbi 8. a) točke prvega odstavka 30. člena ZDDPO-2 obresti od nepravočasno plačanih davkov ali drugih dajatev davčno nepriznani odhodki.