Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 19.11.2007 16:59:26

Uveljavljanje terjatev zoper družbenike družbe, izbrisane na podlagi zakona o finančnem poslovanju podjetij

Rubrika: Davkiprint Natisni

Uveljavljanje terjatev zoper družbenike družbe, izbrisane na podlagi zakona o finančnem poslovanju podjetij

1. Uvod

Davčna uprava Republike Slovenije vodi zoper zavezance, ki so bili aktivni družbeniki družb, izbrisanih na podlagi določb Zakona o finančnem poslovanju podjetij – ZFPPod (Uradni list RS, št. 54/99 in 110/99), postopke davčne izvršbe, in sicer na podlagi 27. člena ZFPPod in 394. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93 in spremembe; v nadaljnjem besedilu: ZGD) oziroma 425. člena Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1 (Uradni list RS, št. 42/06, 60/06 – popr.), ki je začel veljati dne 4. 5. 2006 in je razveljavil ZGD.

ZGD-1 v 425. členu določa, da lahko upniki uveljavljajo terjatve do delničarjev, ki so podali izjavo iz prvega odstavka tega člena, v enem letu po objavi izbrisa družbe iz registra.

Enoletni rok za uveljavljanje terjatve iz 425. člena ZGD-1 je po večinskem mnenju prekluzivni materialni rok (npr. komentar k 394. členu ZGD, ZGD s komentarjem, Kocbek in ostali, GV Založba Ljubljana, stran 302; drugače npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, št. III Cp 849/2004, z dne 29. 4. 2004). Glede prekluzivnih rokov vsebuje Obligacijski zakonik – OZ (Uradni list RS, št. 83/01 in 32/04) v 345. členu določbo, da se pravila o zastaranju ne uporabljajo v primerih, ko je v zakonu določen rok, v katerem je treba vložiti tožbo ali opraviti določeno dejanje, ker bi bila sicer pravica izgubljena. V Obligacijskem zakoniku s komentarjem (Plavšak in ostali, GV Založba, Ljubljana 2003) je v komentarju k 345. členu navedeno, da se pri prekluzivnih rokih ne uporabljajo pravila o zastaranju, med drugim tudi o pretrganju (364. do 370. člen OZ).

Določba drugega odstavka 425. člena ZGD-1 predvideva uveljavljanje terjatve upnikov do družbenikov v civilnem pravdnem in izvršilnem postopku. Davčni organ mora na podlagi odločitve Vrhovnega sodišča v sklepu št. II Ips 20/2002 z dne 6. 6. 2002 svoje terjatve »uveljavljati« v davčnem postopku, kjer pojem »uveljavljanja« terjatev ni opredeljen. Dejanj upnika za uveljavljanje terjatve v civilnem in dejanj davčnega organa v davčnem postopku ni mogoče enačiti ali primerjati, zato menimo, da ima pojem uveljavljanja terjatve v davčnem postopku posebno vsebino.

Prav tako menimo, da je pojem uveljavljanja terjatve s strani davčnega organa širši pojem kakor dejanje, ki sicer pretrga tek zastaranja pravice do izterjave v davčnem postopku. ZDavP-2 v drugem odstavku 126. člena določa, da zastaranje pravice do izterjave pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe in o katerem je bil dolžnik obveščen.

Generalni davčni urad je ob upoštevanju navedenega zavzel stališče, da uveljavljanje terjatve v davčnem postopku nesporno pomeni izdaja in vročitev sklepa o davčni izvršbi kakor tudi vročitev odločbe, s katero je dovoljen odlog ali obročno plačevanje davka.

Zastavljeno je bilo tudi vprašanje glede učinkovanja obvestila o neplačanem davku, s katerim je davčni organ na podlagi 128. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-1 pred začetkom davčne izvršbe obvestil dolžnika o zapadlih in neplačanih davkih ter ga pozval k plačilu. Ministrstvo za finance, Sektor za upravni postopek na drugi stopnji s področja carinskih in davčnih zadev, je v obrazložitvi odločbe številka: DT-499-29-250/2005-3 z dne 23. 10. 2006 zavzelo stališče, da obvestilo o neplačanem davku, ki je vročeno z osebno vročitvijo po Zakonu o splošnem upravnem postopku – ZUP (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB2), pretrga enoletni rok po 394. členu ZGD.

ZDavP-2 obveznega obvestila pred začetkom davčne izvršbe več ne ureja. Kljub navedenemu davčni organ v postopkih, ki potekajo na podlagi določb ZFPPod, družbenika z obvestilom (dopisom) seznani z davčnim dolgom izbrisane družbe in ga pozove, naj davek plača ali predloži dokaze, iz katerih izhaja, da v izbrisani družbi ni imel statusa aktivnega družbenika. Na ta način se družbeniku omogoči, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah glede položaja v izbrisani gospodarski družbi. Obvestilo se vroči osebno po 78. členu ZUP.

Glede na to, da je drugostopni organ svoje stališče oprl predvsem na dejstvo, da je bilo obvestilo družbeniku vročeno osebno, menimo, da je mogoče enako stališče uporabiti tudi glede obvestila (dopisa), ki ga davčni organ posreduje družbenikom. Kljub temu se je zastavilo vprašanje, ali dejstvo, da ZDavP-2, ki je začel veljati s 1. 1. 2007, več ne ureja obveznega obvestila pred začetkom davčne izvršbe, kakor koli vpliva na uporabo stališča, ki ga je zavzel drugostopni organ, in sicer, da obvestilo družbeniku, ki je vročeno osebno po ZUP, pomeni uveljavljanje terjatve in pretrga enoletni rok iz drugega odstavka 425. člena ZGD-1.

Ne glede na navedeno pa ni mogoče prezreti argumentov v obrazložitvi prej navedenega sklepa Vrhovnega sodišča, ki je zapisalo, da »se sama narava sporne terjatve zaradi prevzema obveznosti nič ne spremeni, kar v obravnavani zadevi pomeni, da gre še vedno za davčno terjatev in s tem tudi za upravno stvar v smislu 2. člena Zakona o splošnem upravnem postopku.« To pomeni, da obveznost družbenika ohrani status javnopravne obveznosti, zaradi česar sprememba subjekta v pravnem razmerju ne pomeni tudi spremembe postopka, v katerem je treba terjatev uveljaviti. Davčni organ ni izenačen z ostalimi upniki, ki uveljavljajo terjatve iz naslova civilnopravnih obveznosti, saj mora pri uveljavljanju terjatve uporabljati davčni postopek. Zato se zastavlja vprašanje, ali je mogoče uporabiti tudi določbe o zastaranju pravice do izterjave in ali davčni organ sploh veže enoletni prekluzivni rok.

2. Prehod obveznosti družbe na družbenika

Za pravilno presojo zastavljenih vprašanj je treba izhajati iz splošnih pravil v zvezi s prehodom davčne (ali katere koli druge) obveznosti izbrisane gospodarske družbe na družbenike v skladu z določbami 27. člena ZFPPod. Četrti odstavek 27. člena ZFPPod namreč določa, da se v primeru, ko gospodarska družba preneha v posebnem postopku izbrisa iz sodnega registra, šteje, da so družbeniki podali enako izjavo, kakor jo podajo družbeniki, kadar družba preneha po skrajšanem postopku brez likvidacije.

ZGD-1 namreč dopušča, da v tistih primerih, ko naj družba ne bi imela obveznosti v razmerju do upnikov (torej tudi nobenih neporavnanih davčnih ali drugih javnopravnih obveznosti) in nobenih drugih nerazrešenih pravnih razmerij s svojimi zaposlenimi, družbeniki izpeljejo skrajšani postopek prenehanja. Bistvena pravna značilnost tega skrajšanega postopka prenehanja je, da ni treba izvesti vseh pravnih opravil, ki so sicer pomembna in značilna za likvidacijski postopek. Pomembna pravna posledica dejstva, da se likvidacijska opravila pri prenehanju po skrajšanem postopku ne izvajajo, je ta, da si družbeniki lahko takoj razdelijo premoženje gospodarske družbe, kar bi v likvidacijskem postopku, če bi bil izpeljan, bilo za določen čas odloženo, predvsem zaradi varovanja interesa upnikov. Realnega tveganja, da bi zaradi takojšnjega prehoda premoženja z družbe na družbenike prišlo do oškodovanja interesa upnikov (oziroma zaposlenih, ki z dnem prenehanja družbe tako in tako postanejo njeni upniki iz naslova pravic iz delovnega razmerja), pri prenehanju po skrajšanem postopku ni. Upnikov po pravilu namreč niti ni – taka je vsaj trditev družbenikov, zajeta v posebni notarsko overjeni izjavi (prvi odstavek 425. člena ZGD-1) – interes tistih morebitnih upnikov, za katere se v času prenehanja ni vedelo in ki bi se morebiti »pojavili«, ko je že opravljen vpis izbrisa družbe iz sodnega registra, pa se varuje s prehodom odgovornosti za te (naknadno ugotovljene) obveznosti na družbenike, saj družbeniki v tej izjavi izrecno prevzamejo take obveznosti nase (prvi odstavek 425. člena ZGD-1).

Tak prehod odgovornosti za te obveznosti pravno pomeni prevzem dolga (prvi odstavek 427. člena Obligacijskega zakonika – OZ). Pri tem se šteje, da privativni učinek prevzema dolga (za nastop katerega je nujno soglasje upnika) nastopi, če upniki na način, določen v ZGD-1, ne ugovarjajo sklepu o prenehanju (prvi odstavek 428. člena ZGD-1). Ker gre za prevzem dolga, lahko družbeniki (kot prevzemniki) proti upniku uveljavljajo vse ugovore, ki izvirajo iz pravnega razmerja med družbo (kot prejšnjim dolžnikom) in upnikom, iz katerega izvira prevzeti dolg, kakor tudi vse osebne ugovore, ki jih imajo družbeniki proti temu upniku (prvi odstavek 431. člena OZ).

Bistveno pri tem je, da postopka za uveljavitev na ta način prevzetih obveznosti družbe zoper družbenike ni dopustno začenjati neomejeno dolgo. Obdobje, v katerem lahko upniki sprožijo postopek za uveljavitev (družbinih) terjatev zoper družbenike, je omejeno na eno leto od dneva objave izbrisa družbe iz sodnega registra (drugi odstavek 425. člena ZGD-1). ZGD-1 v tej zvezi izrecno določa, da lahko upniki uveljavljajo terjatve do družbenikov zgolj omejeno obdobje enega leta, saj po poteku tega roka odgovornost družbenikov za te obveznosti preneha in jih upniki več ne morejo uveljaviti.* Taka opredelitev iz drugega odstavka 425. člena ZGD-1 pomeni, da morajo upniki sprožiti postopek zoper družbenike za poplačilo (družbine) obveznosti znotraj enoletnega roka, pa tudi, da po poteku tega roka pravica upnikov, zahtevati plačilo (družbine obveznosti) od družbenikov, preneha. Zato je, kakor poudarja tudi teorija, ta rok materialni prekluzivni rok. To torej ni zastaralni rok. To hkrati pomeni tudi, da če je bil za uveljavitev terjatev zoper družbo kot prvotnega dolžnika določen drugačen, daljši rok za uveljavitev terjatve, je po izbrisu položaj spremenjen, saj je zoper družbenike dopustno začeti postopek za uveljavitev terjatve le eno leto po objavi izbrisa, po poteku tega roka pa več ne.

3. Prehod obveznosti družbe, izbrisane po določbah ZFPPod, in rok za uveljavljanje terjatev

Razložena pravila veljajo tudi, če družba preneha zaradi izbrisa po določbah ZFPPod. Zakon namreč fingira, da se v takem primeru šteje, da so družbeniki podali enako izjavo, kakor jo podajo družbeniki, kadar družba preneha po skrajšanem postopku brez likvidacije (četrti odstavek 27. člena ZFPPod). Pravno formalno pri prenehanju družbe zaradi izbrisa ne gre za prenehanje po skrajšanem postopku, ampak za poseben izbrisni postopek, ki je posebej urejen, le da je za varovanje interesa upnikov izbrisane družbe predviden enak pravni instrumentarij kakor pri prenehanju po skrajšanem postopku. Kakor je znano, so bile določbe ZFPPod, ki urejajo prehod odgovornosti za obveznosti izbrisane družbe na družbenike, predmet presoje na Ustavnem sodišču,** ki je določbo četrtega odstavka 27. člena ZFPPod delno derogiralo tako, da se osebna odgovornost pripiše le tistim družbenikom, ki so imeli vpliv na poslovanje družbe (aktivni družbeniki).

Zaradi navedenega razloga je treba postaviti tezo, da veljajo za (seveda le aktivne) družbenike družb, v zvezi s katerimi je bil opravljen izbris po določbah ZFPPod, enaka pravila, kakor veljajo za družbenike družb, ki so bile izbrisane na način in pod pogoji, ki veljajo za prenehanje po skrajšanem postopku po določbah ZGD-1. Zato je njihov položaj glede odgovornosti za obveznosti (izbrisane) družbe enak.

Ta teza velja ne glede na to, kakšna je pravna narava obveznosti. Zato je v zvezi z vprašanjem ali davčni organ sploh veže enoletni prekluzivni rok, treba ugotoviti, da je tudi davčni organ upravičen začeti postopek za plačilo neplačane davčne obveznosti (družbe) od družbenika najkasneje v enem letu od izbrisa.

Ob tem je treba jasno izpostaviti še naslednje: dopustnost začetka postopka zoper družbenike predpostavlja, da ima davčni organ še odprte roke po 125. členu ZDavP-2. Konkretno to pomeni, da če je davčni organ že zamudil rok, določen na primer v drugem odstavku 125. člena ZDavP-2, in zoper družbo, dokler je ta kot pravni subjekt (in s tem davčni zavezanec) še obstajala, ni začel postopka za izterjavo njene davčne obveznosti, po izbrisu ne more zahtevati izpolnitve te obveznosti od družbenika. Davčni dolg namreč nanj preide (ali se izpolnitev lahko zahteva od njega) le, če bi ga bilo mogoče pravno uveljavljati od družbe, sicer pa ne. To je v zvezi s tem, da ima družbenik kot prevzemnik vse ugovore – torej tudi ugovor zastaranja – ki bi jih imela družba, če do prehoda obveznosti (zaradi prevzema dolga) ne bi prišlo (prvi odstavek 431. člena OZ). Zato velja opozoriti na potrebo, da davčni organ ravna posebej skrbno predvsem tedaj, ko je po izbrisu družbe le še kratek čas (na primer mesec ali dva) do izteka rokov po ZDavP-2. Enoletni rok, kakor je določen v določbah drugega odstavka 425. člena ZGD-1, torej ne podaljšuje rokov iz ZDavP-2 in se z njimi ne kumulira.

S potekom roka iz drugega odstavka 425. člena ZGD-1 torej pravica preneha in je niti davčni organ po poteku tega roka več ne more uveljaviti. Postopek za uveljavitev obveznosti, za katero se šteje, da jo je prevzel od družbe, mora biti zoper družbenika začet najpozneje v roku enega leta po objavi izbrisa družbe iz registra.

Enako kakor se prekluzivni rok iz drugega odstavka 425. člena ZGD-1 ne kumulira z roki, ki so določeni z ZDavP-2, velja tudi, da jih »skrajšuje«. Če na primer predpostavimo, da je družbina davčna obveznost nastopila (na primer) šest mesecev pred dnevom njenega izbrisa, bo imel davčni organ (po dnevu izbrisa) na voljo le nadaljnje leto za to, da sproži postopek zoper družbenika, čeprav bi ga, če do izbrisa ne bi prišlo, zoper družbo lahko sprožil še bistveno pozneje.

Ob tem je treba dodati, da se zgornje navedbe nanašajo zgolj na akt začetka postopka za uveljavitev terjatve zoper družbenike. Ta se zoper družbenika lahko začne – ob upoštevanju zgoraj navedene predpostavke odprtosti roka zoper izbrisano družbo – največ v enem letu od dneva objave izbrisa. Če se postopek za uveljavitev zoper družbenika začne pravočasno, enoletni rok ni odločilen za nadaljnji tek davčne izvršbe, ki se seveda lahko nadaljuje tudi po poteku enoletnega roka. Povedano zgoščeno in preprosto, bistveno je, ali se postopki zoper družbenike začnejo (najpozneje) v enem letu po izbrisu, ne pa, ali so davčne obveznosti v tem roku dejansko tudi že izterjane.

4. Način uveljavljanja terjatve

Od navedenega je treba razlikovati način uveljavljanja terjatve družbe zoper družbenika. Pri tem je nesporno, da ZDavP-2, drugače kakor pred njim ZDavP-1, ne predvideva več obveznega obveščanja dolžnikov davčnih obveznosti s posebnim obvestilom o neplačanem davku. Vendar ta okoliščina ne pomeni, da je v praksi izoblikovana tehnika uveljavljanja davčne terjatve spremenjena. Izhajati je namreč treba iz splošne ugotovitve, da je kot akt uveljavljanja terjatve treba šteti katero koli ali vsako dejanje upnika, ki je usmerjeno v to, da se dolžnikova obveznost izterja. V tem smislu je treba kot dejanje, ki naj bi sprožilo mehanizme za uveljavitev (in v tej zvezi tudi za izterjavo) davčne obveznosti, šteti tudi odmero davka in izdajo odmerne odločbe, kakor tudi vsako tisto dejanje, ki je potrebno, da se odmerjeni davek prisilno izterja.
Gre torej za kateri koli akt davčnega organa z namenom, da ugotovi ali izterja obveznost davčnega dolžnika (to je družbe ali po njenem izbrisu iz sodnega registra njenega družbenika), ki izraža voljo (=interes) davčnega organa, da to obveznost uveljavi. Ker pomeni tudi izdaja in osebna vročitev obvestila o neplačanem davku izjavo volje davčnega organa, ki jo ta izrazi v davčnem postopku z namenom izterjave terjatve, ni videti prepričljivega razloga za sklep, da sedaj, ko velja ZDavP-2, vročitev tega obvestila več ne bi veljala kot akt uveljavljanja davčne obveznosti dolžnika. S tem, ko davčni organ tako obvestilo izda in ga davčnemu dolžniku tudi skladno s pravili ZUP vroči, se torej postopek za uveljavitev terjatve začne. Vročitev obvestila o neplačanem davku družbeniku (ob predpostavkah, razloženih v 1. točki tega pojasnila) neposredno pomeni, da je davčni organ začel postopek za uveljavitev davčne obveznosti (od družbenika).

Ključno je, da je bil tak postopek zoper družbenika začet najpozneje v enem letu od objave izbrisa (spet ob predpostavkah, razloženih v točki 1. tega pojasnila). Nadaljnja davčna izvršba se nato nadaljuje po posebnih pravilih o davčni izvršbi do končnega poplačila.


* Navedeno je treba razumeti, da je omejeno obdobje, znotraj katerega so upniki upravičeni sprožiti postopek za uveljavitev terjatev zoper družbenike. Če so upniki postopek v predpisanem toku začeli, se nadaljnje uveljavljanje terjatve zoper družbenike seveda lahko nadaljuje tudi po poteku roka iz drugega odstavka 425. člena ZGD-1.

** Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-135/00-77, z dne 9. oktobra 2002.

Ključne besede:
ZGD-1
finančno poslovanje podjetij
Uveljavljanje terjatev

Zadnji članki iz rubrike:

14.8.2019 11:04:07:
Boniteta za uporabo električnega vozila

31.7.2019 11:14:21:
Turistična in promocijska taksa

31.7.2019 17:12:52:
Turistična taksa za bivanje v počitniškem stanovanju na Hrvaškem

30.7.2019 12:55:26:
Turistična taksa za lastno počitniško stanovanje ali plovilo

12.7.2019 17:26:17:
Pravilnik o spremembah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku

Najnovejši članki:

16.8.2019 15:14:34:
Poročilo Komisije Vlade Republike Slovenije za preprečevanje dela in zaposlovanja na črno o dejavnostih in učinkih preprečevanja dela in zaposlovanja na črno za leto 2018

16.8.2019 15:12:56:
Poročilo o delu delovne skupine za prenovo registrske zakonodaje in spremembe Izhodišč za prenovo registrske zakonodaje v Republiki Sloveniji

16.8.2019 15:12:02:
Vlada spremenila Uredbe o delovnem času v organih državne uprave

16.8.2019 15:11:19:
Ustreznejši normativni okvir za učinkovitejši boj proti korupciji

16.8.2019 15:10:31:
Vlada sprejela novelo Zakona o matičnem registru

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT